V tožbi Intereurope proti nekdanji upravi pričal izvršni direktor
V odškodninski tožbi Intereurope proti nekdanji upravi je pričal izvršni direktor za koordinacijo poslovanja z vzhodom v času naložb v Rusijo in Ukrajino Ivan Ščekič. Poudaril je, da je do podražitve terminala Čehov prišlo zaradi pojava novih zamisli o širitvi dejavnosti, da pa kasnejša uprava ni poznala ruskega trga in se ga je bala.
KOPER > Ivan Ščekič, ki je tudi sodeloval pri pripravi elaboratov tako za naložbo pri Moskvi kot tisto v Ukrajini, je glede izbire Čehova pojasnil, da je imela Intereuropa za terminal zelo specifične zahteve, ki so vključevale primerno velikost zemljišča, njegovo konfiguracijo, dostopnost do železniške in cestne infrastrukture, plina, vode ... Kot je dodal, je bilo zelo težko dobiti zemljišče, ki bi ustrezalo vsem zahtevam.
Cena je zrasla glede na nove zamisli in možnosti širitve Intereurope na vzhod
Glede alternativnih lokacij je Ščekič pojasnil, da je bilo sprva 50 ponudb, ko pa so povedali, kaj točno si želijo, pa “nismo dobili niti dveh”. Poudaril je tudi, da če bi šli v nakup cenejšega, a neustrezno opremljenega zemljišča, bi nato potrebovali nekaj let, da bi to postalo operativno.
Nekdanji izvršni direktor za vzhod se s ceno naložbe ni neposredno ukvarjal, saj je bila, kot je dejal, to naloga drugih izvršnih direktorjev. Je pa navedel, da je sprememba ali celo novelacija prvotnih elaboratov ekonomske upravičenosti določenega projekta nekaj normalnega, cena za Čehov pa da je narasla v skladu z novimi idejami in možnostmi nadaljnje širitve Intereurope na vzhod, ki so se jim tedaj ponujale in jih ni bilo mogoče predvideti v predhodnih elaboratih.
Strah pred ruskim tržiščem
Pred prihodom Andreja Lovšina nihče v Intereuropi ni imel poguma, da bi na vzhodu postavil kaj več kot kakšno predstavništvo, je opozoril Ščekič. Po odstavitvi Lovšinove uprave so na čelo družbe, je dejal, prišli ljudje, ki ruskega tržišča ne poznajo in se ga celo bojijo. Sedanja uprava, je navedel, za področje vzhoda sploh nima nobene strokovne službe.
Ščekič je poudaril, da je nadzorni svet glede poteka obeh naložb “vedel za vse”. Na vprašanje sodnice Špele Grilc, ali bi spočetka šli v naložbo v Čehov, če bi vedeli, da se bo ta na koncu tako močno podražila, je odvrnil, da bi z delom oziroma s posli, ki bi jih tam vodili, naložbo povrnili v 10 letih.
Glede postopka izbire zemljišča za terminal v Ukrajini je Ščekič pojasnil, da je bila ustanovitev nove hčerinske družbe potrebna zaradi specifičnosti ukrajinske zakonodaje, glede na okvirne cene zemljišč, kolikor jih je poznal, pa je bila cena “absolutno” primerna. Bilo je sicer še nekaj podobno primernih ponudb, vendar so bila zemljišča za njihove potrebe premajhna, je dodal.
V Intereuropi nekdanjemu vodstvu očitajo oškodovanje družbe z domnevno spornimi vlaganji v Rusijo in Ukrajino in za to terjajo 37,5 milijona evrov odškodnine. Intereuropa je tožbo zoper Lovšina in preostala dva člana uprave, Lovšinovega namestnika Zvezdana Markežiča in delavsko direktorico Ondino Jonke, vložila že januarja 2010.
STA