V zavarovalnici čakajo obvestila o odpovedi
Zavarovalnica Adriatic Slovenica načrtuje zmanjšanje števila zaposlenih. Po naših informacijah naj bi bilo približno 15 presežnih delavcev, a odpoved naj bi dobila manj kot polovica. Obvestila o nameravani odpovedi naj bi dobili še ta teden.
KOPER > V Adriatic Slovenici poudarjajo, da dajejo prednost drugim, mehkejšim rešitvam in da zato ne morejo oceniti, koliko delavcev se bo na koncu res poslovilo.
V zavarovalnici Adriatic Slovenica ugotavljajo, da so zaposleni, ki se ukvarjajo z likvidacijo škod na različnih lokacijah, različno obremenjeni.
V zavarovalnici Adriatic Slovenica so lani zbrali za 306 milijonov evrov različnih premij, izplačali pa za 218 milijonov evrov različnih škod. Tudi letošnji trendi so podobni; v prvih treh mesecih letošnjega leta zbrali za 77 milijonov evrov premij ter izplačali za okoli 50 milijonov evrov različnih škod. Tudi največji škodni dogodek letos, februarski žled, njihovega poslovanja ni posebno prizadel, priznavajo. Celotna vsota izplačanih zavarovalnin in odškodnin zaradi žleda je bila približno 800.000 evrov.
Uvajanje novih tehnologij omogoča bolj enakomerno porazdelitev dela, kar je pokazalo, da je zaposlenih ponekod preveč. “Ne potrebujemo toliko ljudi pri likvidaciji škod. Delo je ob enaki kakovosti mogoče opraviti z manj ljudmi. S koliko manj - to moramo še ugotoviti,” pravi predsednik uprave Gabrijel Škof.
Vodstvo družbe je aprila opravilo skupno posvetovanje s svetom delavcev, kjer so povedali, da bodo ugotavljali presežke. “Koliko naj bi bilo presežnih delavcev in kako naj bi bili razporejeni po lokacijah, tedaj še niso znali povedati. Obljubili pa so, da bodo dajali prednost mehkim rešitvam. Tudi mi se zavzemamo, da bi bilo odpuščanj čim manj,” pravi predsednik sveta delavcev Viljem Kopše.
Po nekaterih ocenah naj bi bilo presežnih delavcev med deset in 15, a vseh ne bodo odpustili. To bo čakalo le tiste, s katerimi ne bodo našli dogovora glede ponujenih rešitev. “Nekateri se bodo upokojili, drugim bomo ponudili sodelovanje na drugačni ravni; lahko bodo postali zavarovalni zastopniki,” pravi Škof.
Vitkejši organizacijski ustroj na področju škod v koprski zavarovalnici pomeni tudi združevanje regijskih škodnih centrov; namesto devet jih imajo zdaj le tri - v Kopru, Ljubljani in Mariboru; pod koprski center sodita, denimo, prejšnja “samostojna” centra v Novi Gorici in Postojni. Zmanjšanje števila regijskih škodnih centrov z devetih na tri pomeni šest regijskih vodij manj. Kljub združevanju centrov za stranke novosti ni. Likvidacije škod bodo opravljali na vseh devetih lokacijah kot doslej.
SONJA RIBOLICA