Vaški upor proti zvonovom
Vaščane Tinjana jezi zvonjenje cerkvenih zvonov. Ti že od začetka junija zvonijo večkrat na dan, prej pa so le ob nedeljah, praznikih in ob smrti vaščana. “Nismo proti zvonjenju, želimo le vrnitev v prejšnje stanje,” pravijo vaščani.
TINJAN, ŠKOFIJE> Trdijo tudi, da se o tem nikakor ne morejo pogovoriti z župnikom Štefanom Krampačem. Ta pravi, da se je z nekaterimi domačini srečal in slišal po telefonu. Pripravil je kompromisni predlog zvonjenja, po katerem danes zvonita dva tinjanska zvonova.
Vaščani so razočarani predvsem nad tem, da jih o novem režimu zvonjenja ni nihče predhodno obvestil.
Po nekaterih podatkih, naj bi kar tričetrt vaščanov Tinjana motil nov režim zvonjenja cerkvenih zvonov. Pravijo, da zaradi tega nimajo več miru in ne morejo spati. “Kje so zakoni, ki nam bodo zagotavljali nedeljski mir? Doma se ne moremo več spočiti,” se jezi domačin Franc Parovel, ki živi tik ob cerkvi.
Motnja, ki je prej ni bilo
Sprašujejo se, komu je zvonjenje namenjeno, saj verniki mašo obiskujejo na Škofijah. Na Tinjanu je po njihovih besedah malo vernikov. K maši naj bi jih hodilo le pet, k nedeljski maši pa celo obiskovalci od drugod. “In ti ljudje hočejo krojiti mir na Tinjanu,” se sprašuje vaščanka Alenka Bonbek, ki se je na Tinjan priselila pred nekaj leti. Zvonjenje jemljejo kot “motnjo, ki je prej ni bilo v taki meri”. Zvonovi so namreč 50 let zvonili le ob nedeljah, praznikih in smrti vaščana.
To priznava tudi škofijski župnik Štefan Krampač. Pojasnjuje, da eden od razlogov tiči v dotrajanem lesenem ogrodju zvonov, zaradi katerega ti niso zvonili med tednom. “Prav želja vernikov, da bi spet zvonilo kot pred leti, je botrovala odločitvi za obnovo ogrodja zvonov. Obstajala je velika verjetnost, da bi zvonovi zgrmeli na tla,” pravi župnik. Zato so ogrodje popravili in zvarili manjši zvon, ki je bil počen, ter uredili električno napeljavo. Tako se lahko zvonovi po več desetletjih oglašajo vsak dan.
Grozen ropot zbuja otroke
“Danes je v vasi pet dojenčkov in otrok, ki jih zvonovi zelo motijo in jih zbujajo med spanjem,” pravi Bonbekova in dodaja, da v njihovi hiši “prav doni”, ko se oglasijo zvonovi. “Ves čas nam govorijo, da bi morali biti zadovoljni, ker so zvonovi vas oživili. Ampak vas oživijo ljudje, ne zvonovi,” še poudarja Bonbekova. “Ponujali so nam tudi odgovor, da je to tradicija. Ampak ni res. To je en grozen, grozen ropot,” k temu dodaja domačin Iztok Markočič.
“Način zvonjenja, torej čas in dolžina zvonjenja, je značilen za večino cerkva v Sloveniji. Režim zvonjenja na Tinjanu prav nič ne odstopa od navad v Sloveniji,” pa pravi župnik in dodaja, da je to slovenski običaj, ki ga obujajo tudi v njihovi župniji. Ob tem ga čudi jeza vaščanov, saj po njegovih besedah cerkev na Tinjanu stoji že več kot 300 let, od vsega začetka pa ima cerkev tudi zvonik in zvonove. In do zdaj, kot pravi Krampač, niso še nikogar motili. “Zvonjenja niso utišali niti v času fašizma, okupacije in komunizma,” poudarja župnik, ki je začuden, da želijo zvonove utišati danes.
Je dogovor možen?
Vaščani pravijo, da so se z župnikom želeli že večkrat pogovoriti na lep način, vendar se je pogovoru vedno izmikal. Tej temi naj bi sicer posvetil eno od nedeljskih maš. “Ljudi je nahujskal proti nam. Ko so prišli iz cerkve, so nas zmerjali, govorili so, da smo fašisti in še kaj hujšega,” razočarano pravita Bonbekova in Parovel. Dodajata, da nimajo nič proti veri, želijo pa si, da bi upoštevali tudi njihovo dostojanstvo. Župnika naj bi večkrat klicali in ga vabili na pogovor, a naj bi se temu izmikal.
Župnika je o težavah vaščanov obvestila predsednica KS Škofije Vlasta Vežnaver, s katero se je večkrat tudi pogovarjal. “Na njen predlog sem težave skušal rešiti tako, da sem večerno zvonjenje najprej prestavil z 21.15. na 20.30 uro. 22. julija pa sta k meni prišla predsednica sveta KS in Iztok Markočič. Predlagal sem jima kompromisni predlog, da ob 7. in 12. uri zvoni samo eno minuto, večerno zvonjenje pa prestavim na 20. uro. To sem tudi uresničil in tako je še danes,” pravi Krampač.
Nad zvonjenje s peticijo
Ker se vaščani o rešitvi svojih težav nikakor niso mogli dogovoriti z župnikom, so se odločili za podpisovanje peticije z zahtevo za odpravo prekomernega zvonjenja. Podpisalo jo je 36 vaščanov s stalnim prebivališčem na Tinjanu (kar po njihovih podatkih predstavlja 74 odstotkov vaščanov), ki so s podpisom protestirali zaradi “pogostosti, dolžine in glasnosti zvonjenja, ki se je začelo 10. 6. 2011”. V peticiji zahtevajo, da se “ponovno vzpostavita način in frekvenca zvonjenja, ki sta bila v uporabi vsa pretekla desetletja”.
“Čudi me, da hoče nekdo v času demokracije utišati te glasove naše narodne zavednosti in to v krajih, kjer so dolga leta čutili nenehno zatiranje slovenstva,” pravi župnik Štefan Krampač.
Štirje vaščani peticije niso podpisali in po besedah drugih podpisnikov podpirajo nov režim zvonjenja. “Iz zbranih podpisov pa je več kot razvidno, da tri četrtine na Tinjanu stalno stanujočih vaščanov praktično plebiscitarno zahteva ponovno vzpostavitev načina zvonjenja, ki je veljal zadnja desetletja in ki ne bo moteč,” poudarja Markočič.
Peticijo so poslali na KS Škofije, ki se je za pomoč pri iskanju rešitve teh težav obrnila tudi na Mestno občino Koper. Vaščani pa so zaradi motenja javnega reda in miru zvonjenje prijavili tudi policiji.
Ob vsem tem pa župnika čudi predvsem negativen odnos do tinjanskih zvonov, ki imajo po njegovih besedah tudi velik narodnostni pomen: “So znamenje trdožive narodne zavednosti, kajti na zvonovih so napisi v slovenskem jeziku. To so vaščani dosegli leta 1921, zato so nanje ponosni. Čudi me, da hoče nekdo v času demokracije utišati glasove naše narodne zavednosti in to v krajih, kjer so dolga leta čutili nenehno zatiranje slovenstva.”
A vaščani vztrajajo, da nimajo nič proti veri in vernikom, moti jih le glasno vsakodnevno zvonjenje. In če njihove zahteve ne bodo uresničene, bodo ubrali vse poti za doseganje cilja: “V rokavu imamo še nekaj močnih adutov,” pravi Franc Parovel, a jih za enkrat še ne želi razkriti.
TINA LEKAN
