“Včasih smo pripluli pozdravit pred domači Piran”
“Poveljnik zapusti ladjo med zadnjimi, ko se prepriča, da je za rešitev ladje in ljudi opravil čisto vse, kar je lahko. To je od vedno tradicija v pomorstvu,” pravi Giorgio Ribarič, predsednik združenja poveljnikov in upraviteljev ter dolgoletni poveljnik na ladjah Splošne plovbe.
PORTOROŽ> Tega, ali zapustitev ladje pušča grd madež na poveljniku nesrečne Concordie, Giorgio Ribarič ne želi ocenjevati. “Ne vemo še gotovo, ali je to res in zakaj je to naredil. Tukaj je tudi vprašanje, kakšna povelja je dal za reševanje in ali so ta povelja prišla do tistih, ki so bili določeni za reševanje. Gotovo pa bodo poveljnika kazensko preganjali zaradi odgovornosti za smrtne žrtve nesreče,” pravi Ribarič, ki dogajanje od daleč skrbno spremlja. “Kljub obširnemu poročanju o nesreči je uradnih podatkov, kaj natanko se je dogajalo med plovbo, še malo. Vse je še zelo čudno. Zdaj se sicer zdi, da je šlo za veliko napako poveljnika, a počakajmo na več podatkov,” je predviden Ribarič. Preseneča ga tudi, da se je ladja, potem ko je poveljnik usmeril proti obali in tako gotovo rešil veliko življenj, prevrnila na bok.
V vsakem primeru pa bi moral biti poveljnik v času trčenja v čer gotovo še na poveljniškem mostu, saj iz Civitavecchie izplul komaj poldrugo uro pred tem. “Takrat, takoj po izplutju, je treba še veliko postoriti in takrat ne moreš pustiti poveljevanja tretjemu oficirju,” zagotavlja.
Glede plutja blizu obale in pozdravnih manevrov Ribarič pravi, da so bili v preteklosti običajni tudi na tovornih ladjah. Mnogi Pirančani se še spominjajo, kako so ladje Splošne plovbe na poti do Kopra naredile pozdravni ovinek pred Piran, tudi pod Ribaričevim poveljstvom je bilo tako. “Seveda, na Celju, Litiji, Kranju ..., na vseh ladjah smo prišli pozdravit domači kraj. Pri Kanegri si vplul v zaliv, se hitro obrnil v levo, trikrat potrobil in 'zašibal' ven mimo rta Madona. Ravno tam je bilo treba paziti in peljati precej daleč ven, da nisi prehitro zavil proti Kopru,” opisuje Ribarič. Tako je bilo, dokler uprava za pomorstvo prav zaradi varnosti tega ni več dovolila.
Evropsko združenje poveljnikov in upraviteljev pa sicer že nekaj let opozarja na prestrogo evropsko zakonodajo, ki kriminalizira poveljnike za vsako stvar. “Poveljnik je vedno grešni kozel. Na prvo žogo vedno je vedno on kriv, že ob prvem sumu ga zaprejo, šele po dolgem dokazovanju se kasneje pokaže, da pogosto le ni tako,” pravi Ribarič.
KATJA GLEŠČIČ