Več reda v obmorskem prostoru

PORTOROŽ > Letošnja tema mednarodne delavnice Evropske komisije so namreč prav majhna morska območja, slovensko morje in obala pa sta glede na svojo pestrost po mnenju prisotnih dober zgled trajnostnega razvoja.

Dvodnevna delavnica strokovnjakov s področja pomorskega prostorskega načrtovanja, ki jo konec tedna gosti Portorož, je prvotno namenjena prizadevanju članic Evropske unije za uresničevanje direktive o pomorskem prostorskem načrtovanju, ki teži k vzpostavitvi sodelovanja med različnimi deležniki, s katerim bi zagotovili zdravo okolje morja in obale. Ob tem je Felix Leinemann iz direktorata za pomorstvo in ribištvo pri Evropski komisiji pohvalil Slovenijo kot dober primer obmorskega okolja, ki uspešno združuje veliko različnih aktivnosti, od solin do pristanišča.

Hkrati je delavnica dobra priložnost za snovalce nove Prostorske strategije Slovenije, ki jo pripravljajo na Ministrstvu za okolje in prostor. “Na morju in v obalnem pasu se predvideva razvoj tistih dejavnosti, ki ne zmanjšujejo kvalitete okoljskih elementov, povečujejo pa kvaliteto rabe ter pri tem ne ovirajo dostopnosti morja in obale,” je pojasnila Lenča Humerca Šolar, vodja sektorja za strateški prostorski razvoj.

Nova slovenska zakonodaja, je razložila Šolarjeva, uvaja regionalne prostorske plane, kar bo zapolnilo vrzeli med državnimi strateškimi usmeritvami in občinskimi prostorskimi načrti. Rezultat dobrega sodelovanja med nacionalno in lokalno ravnjo odločanja je tudi izolska Podporna točka za evropsko strategijo za jadransko-jonsko makroregijo. “Za potrebe upravljavske strukture bi bilo smiselno to prakso ponoviti, saj je morje v državni pristojnosti načrtovanja, vendar ga v praksi skozi leto najbolj uporabljajo lokalni prebivalci,” meni Iztok Škerlič iz javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Izola, ki dodaja, da moramo najprej v Sloveniji vedeti, kaj si želimo, da se lahko nato tudi mednarodno dogovorimo.

Med tem je navedel praktične primere, kot so obalna cesta, izolski otok, tržaško in koprsko pristanišče, navtični turizem, školjčišča in podobno. “Vse ureditve, ki so predvidene, ali bodo prihajale v prihodnosti, bodo lahko tako bolje umeščene v prostor. Zdaj si lahko vsak izmišljuje po svoje, saj ni nobenega dokumenta, ki bi to urejal in bil usklajen z vsemi dejavniki,” je poudaril Škerlič.

Prav na najožjem obalnem pasu se koncentrirajo največji problemi, saj imamo tam največjo gostoto rab in konfliktov med rabami, je dodal Slavko Mezek iz Regionalnega razvojnega centra Koper.