Večina rib iz strunjanskega rezervata ne pride do ribiških mrež
V Krajinskem parku Strunjan so v okviru 18-mesečnega projekta preučili vpliv veljavnega ribolovnega režima v tem najpomembnejšem območju našega morja. Raziskave so potrdile, da večina rib iz rezervata ne pride do ribiških mrež. To potrjujejo pravilnost veljavnega režima, s katerim skušajo ohranjati ekosistem in hkrati ribičem omogoči preživetje.
STRUNJAN > Zavarovano območje predvideva ožji rezervat, kjer je ribarjenje prepovedano, in preostali del rezervata, kjer je ribarjenje v določenih mesecih v letu. Pri tem se je postavilo vprašanje, ali takšen varnostni režim omogoča preživetje ribičem in hkrati ohranja osnovni ekosistem v tem delu morja, je pred dnevi na novinarski konferenci ob zaključku projekta trajnostnega upravljanja priobalnega ribolova v Krajinskem parku Strunjan pojasnil direktor tamkajšnjega krajinskega parka Marko Starman.
Projekt je bil vreden 26.600 evrov, od tega je 75 odstotkov sredstev sofinancirala Mreža morskih zaščitenih območij v Sredozemlju (MedPAN). V okviru projekta je sodelovalo osem ribičev, s katerimi so opravili 32 izlovov, podatke pa posredovali Morski biološki postaji Piran, je navedel naravovarstveni nadzornik Luka Kastelic. V okviru projekta so ribiči prejeli tudi osnovno opremo v vrednosti okoli 500 evrov.
Območje strunjanskega rezervata je "največje in najbolj pomembno območje v slovenskem morju" in "prava zakladnica narave, saj so tu ugotovili prisotnost daleč največjega števila vrst,” poudarja raziskovalec na morski biološki postaji Lovrenc Lipej.
Na podlagi podatkov o izlovih, ki so jih kombinirali s svojimi podatki, so ugotovili, da so ribiču ujeli predvsem komercialne vrste rib, ki se v rezervatu zadržujejo samo kot prehodne vrste, medtem ko velika večina rib, ki živi v rezervatu, sploh ni prišla do ribiških mrež. Prav tako je bil presenetljivo majhen prilov netarčnih vrst in s tem tudi vpliv na naravno okolje, ugotavlja Lipej.
To gre pripisati dejstvu, da se večina rib hrani, razmnožuje in skriva na morskem dnu. Sicer pa so po Lipejevih besedah opazili zaskrbljujoč trend upadanja rib, vezanih na alge cistozire. Pojav še preučujejo, zato lahko le špekulirajo, če gre vzroke iskati o povišanju temperature morja, zakisanosti okolja itd. Je pa glede na vse omenjeno po Lipejevem mnenju smiselno, da ribiči ne lovijo na globinah, manjših od petih metrov.
Direktor piranske območne enote zavoda za varstvo narave Robert Turk pa je ocenil, da je pričujoči projekt dokazal, da so pri postavitvi ribolovnega režima prav razmišljali, prav tako pa je korak v pravo smer dogovor z ribiči, ki je v pripravi.
Kot je namreč pojasnil Starman, so na podlagi rezultatov projekta pripravili osnutek sporazuma z ribiči, po katerem bi se ribiči v zameno za podaljšanje obdobja ribolova omejili samo na določena območja in na določeno velikost mrež. Podpis sporazuma je vezan na sprejem načrta upravljanja območja, pri čemer je Starman dobil zagotovila, da ga bo pristojno ministrstvo sprejelo še v tem letu.
STA