Večina z aparatom ne zna pomagati
Nihče ne ve, ali, kdaj in kje ga lahko doleti infarkt. Zato je odločilna ustrezna hitra pomoč, ki prepreči poškodbe možganov. Ponekod v Istri so na voljo defibrilatorji, a le redki vedo, kako aparat uporabiti. Akcija prikaza oživljanja z defibrilatorjem se začenja danes dopoldan, diplomirana medicinska sestra Beisa Žabkar bo uporabo prikazala v koprski Supernovi.
KOPER> Defibrilator je poseben aparat, s katerim lahko prizadetemu pri infarktu preprečimo zastoj srca in s tem prizadetost možganov (običajna posledica je zlasti paraliza dela telesa, pareza živcev na obrazu in motnje govora). V primeru infarkta je nujna hitra in primerna prva pomoč, zato so tudi na več mestih v Istri, kjer se zbira veliko ljudi, nameščeni ti aparati.
Uradna statistika navaja, da se v Sloveniji vsak dan v povprečju godi deset infarktov. Prav za to je še kako pomembno, da je aparat pri roki.
“Le redki znajo rokovati z defibrilatorji, da lahko nudijo prizadetemu hitro prvo pomoč, ki lahko prepreči celo smrt. Da bi za to imeli dovolj poguma, je treba ozavestiti čim več ljudi,” pravi Koprčanka Beisa Žabkar, diplomirana medicinska sestra. Zato se je povezala z večjimi nakupovalnimi središči v Istri in tudi s krajevnimi skupnostmi, kjer namerava prikazati uporabo defibrilatorja.
Prvi takšen prikaz bo jutri dopoldne v koprski Supernovi, čez teden ali dva pa v krajevnih skupnostih Koštabona in Šmarje. Žabkarjeva načrtuje gostovanje tudi po drugih krajevnih skupnostih v koprski občini in Istri in upa, da se bodo njeni pobudi odzvali še v drugih ustanovah, ki so kupile in namestile defibrilatorje. “Ti aparati so dragi, škoda je, da ljudje ne vedo prav, kje so in kako jih uporabiti,” dodaja.
V Istri je v uradnem registru 21 defibrilatorjev, vsi so strnjeni v mestih. Na območju Kopra in širšega območja Pirana je označenih po devet aparatov, v Izoli trije. Poleg zdravstvenih ustanov jih imajo v nakupovalnih središčih, nekatere banke in tudi večja podjetja. Vendar pa ta register ni popoln.
JASNA ARKO