Velika vaja v Koprskem zalivu: madež na morju je živa stvar
Več kot 200 pripadnikov različnih služb, organov in ustanov je danes na morju pred Debelim rtičem in na obali od Valdoltre do Debelega rtiča preizkušalo sistem ukrepanja ob veliki ekološki nesreči na morju. Sistem so zagnali, pravijo odgovorni, zdaj ga morajo še dopolnjevati in izboljševati, da bo optimalen, ko se bo nesreča res zgodila.
Na vaji je sodelovalo več kot 200 pripadnikov različnih služb z več kot 20 plovili.
Foto: Andrej Gustinčič URSZR Koper“Reševanje take nesreče bi že zdaj potekalo brez večjih težav. Ampak cilj vaje je bil vzpostaviti sistem ukrepanja ob nesrečah z nevarno snovjo na morju. Zdaj smo ga vzpostavili, v prihodnje pa ga moramo še izboljšati,” je po današnji vaji na morju pred Debelim rtičem in na obali povedal vodja koprske izpostave uprave za zaščito in reševanje Rok Kamenšek. “Določili smo osnovna pravila in postopke vseh služb, da bi ob pravi nesreči vsi vedeli, kaj mora kdo početi. Tak sistem ukrepanja je živa stvar, potrebno je veliko komuniciranja, posamezne službe si morajo izmenjati ogromno informacij in podatkov.”
Prvič pri nas so preizkusili tudi fizično čiščenje onesnaženja na obali.
Foto: Andrej Gustinčič URSZR KoperDanašnja vaja je potekala brez težav, tako na morju kot na obali. Po domnevnem trku dveh ladij na morju in domnevnem iztekanju goriva so do poškodovane ladje pripluli pripadniki sektorja za varovanje obalnega morja, civilne zaščite za podporo ob ekoloških in drugih nesrečah na morju, družbe Luka Koper Inpo, civilne zaščite za telekomunikacije in drone, ekološkega laboratorija z mobilno enoto, zdravstveni reševalci, dežurni pristaniške kapitanije, pomorski policisti, gasilci koprske brigade, dva pogodbenika URSZR, vlačilec družbe Adria Tow in plovilo EKO 2 Maksim.
Poberejo le malo goriva
Zaposleni luškega podjetja Inpo so obkolili ladjo, iz katere je iztekalo gorivo, druge službe in plovila pa so obkolila madež na morju in s posnemovalci olj začele prečrpavati onesnaženje z gladine. Oljni madež naj bi po scenariju nosilo najprej proti Debelemu rtiču, nato proti Kopru, na koncu pa naj bi približno 15 ton goriva na gladini odnašalo proti Italiji.
Udeleženci vaje Neptun 2026 so včeraj z baražami omejevali domnevni madež goriva na gladini morja.
Foto: Andrej Gustinčič URSZR Koper“Čeprav si vsi predstavljamo drugače, na podlagi izkušenj z odprtih morij strokovnjaki ocenjujejo, da je veliko že, če bi pobrali deset odstotkov izteklega goriva. V našem zalivu, kjer bi madež lahko začeli obkoljevati že po 15 minutah, bi verjetno pobrali več, ampak še vedno niti približno ne bi pobrali več kot polovico,” je odkrito povedal Kamenšek. Madež predstavlja težave tudi zaradi spreminjanja. “Spreminja se njegova trdota, preobraža se glede na temperaturo in slanost morja, glede na morske tokove… In potem se morajo pripadniki služb prilagajati madežu, menjavati posnemovalce olj. Madež je živa stvar, idealno se ga je lotiti v pravem trenutku in s pravimi sredstvi,” je povedal Kamenšek.
Prihodnjič še prostovoljci
Del vaje, ki je potekal na obali, je bil v Sloveniji izveden prvič. “Prvič smo preizkusili organiziranje čiščenja od naftnih derivatov onesnažene obale, preverili smo dostopnost obale s težko mehanizacijo, uporabo sredstev za čiščenje za različne tipe obal. Zanimivo je, da imamo na naših 46 kilometrih obale kar osem od devetih tipov obal, ki obstajajo na svetu. Nimamo le mangrovskega tipa obale iz tropskih krajev. Čiščenja prodnate, betonske, kamnite, peščene ali trstičaste plaže pa se med seboj zelo razlikujejo. Ob večji ekološki nesreči bi zato imeli zahtevno nalogo,” je pojasnil Kamenšek.
Udeleženci vaje so preizkusili predvsem vodenje, koordinacijo in kompatibilnost različnih služb.
Foto: Andrej Gustinčič URSZR KoperNa obali so se čiščenja dane navidezno lotili zaposleni koncesionarske družbe VGP Drava s pomočjo strokovnjakov direkcije za vode in agencije za okolje. Na obalo so pripeljali vso potrebno mehanizacijo in postavili štabno mesto. “Na eni od prihodnjih vaj bomo zagotovo preizkusili še sistem evidentiranja in vključevanja prostovoljcev v čiščenje priobalnega pasu. Ta proces zahteva veliko administrativnega dela, vsakega bi morali temejito popisati, ga izprašati po morebitnih omejitvah in boleznih ter na hitro podučiti o ravnanju z onesnaženjem, ampak ob večji nesreči bi pomoč prostovoljcev prišla še kako prav,” je povedal Kamenšek in vajo na splošno ocenil kot zelo uspešno. “Ugotovili smo, kaj znamo, in videli, kaj še potrebujemo,” je sklenil.
Opazovalci in reševalci tudi iz tujine
Ob regijski je danes vzporedno potekala tudi mednarodna vaja. Po scenariju so zaradi obsežnosti onesnaženja zaprosili za mednarodno pomoč, zato so na vaji sodelovali predstavniki hrvaških in italijanskih služb in organov, kot opazovalci pa predstavniki Črne gore, Albanije, Bosne in Hercegovine ter Malte. Z ladjo Spica so na vajo pripluli pripadniki italijanskega ministrstva za okolje, z ladjo Gregoretti italijanska obalna straža, z ladjo Ocean Sentinel pa tudi evropska agencija za ribištvo. Direktor uprave za pomorstvo Jadran Klinec je pojasnil, da so na vaji aktivirali tudi opremo evropske agencije za varnost v pomorskem prometu.
Izkazalo se je, da so priljučki mednarodne opreme kompatibilni z domačo opremo (baražami). “Vse je teklo po načrtu, sledi še evalvacija in preverjanje, kaj je bilo v redu in kaj ne,” je dodal Klinec. Že dlje časa se, denimo, ukvarjajo z vprašanjem, kam z materialom, ki bi ga z morja in obale pobrali ob večjem onesnaženju. Na vaji so sodelovale tudi predstavnice državnega tožilstva in državnega odvetništva, kjer so oblikovali posebno delovno skupino petih državnih odvetnic. Luška kapitanica iz puljske luške kapitanije Dolores Brenko Škerjanc pa je predstavila konkretne izkušnje z reševanja razlitja goriva v istrskem zalivu in pristanišču Raša. •