Veliki brat nad morjem
Morske tokove in valovanje v Tržaškem zalivu že nekaj mesecev neprestano spremlja radarski sistem, ki ga je Morska biološka postaja v okviru mednarodnega projekta Hazadr postavila pri piranski cerkvi. Natančne podatke o gibanju morja daje v navezi s podobnim sistemom v Nabrežini, namenjeni pa so predvsem napovedovanju gibanja oljnih madežev v primerih nesreč na morju in s tem preprečevanju škode, ki jo izlitje lahko povzroči na obalah.
PIRAN > Zabojnik z elektronsko opremo so lani k piranski cerkvi pripeljali s helikopterjem, zatem so ga povezali z oddajnimi in sprejemnimi antenami, ki so pred nekaj meseci začele spremljati površinske tokove v Tržaškem zalivu. En oddajnik je nameščen pod oboki piranske cerkve, drugi na strehi piranskega gledališča Tartini. Radijske valove, ki jih oddajata, sprejema dvanajst anten, nameščenih na stebrih ograje nad klifom pri piranski cerkvi. “To so radijske frekvence. Če vas ni strah radia, ni treba, da vas je strah teh anten. Vsaka antena ima sedem vatov, to pomeni, da imajo vse skupaj manj moči kot ena žarnica,” morebitne pomisleke pred sevanjem miri Matjaž Ličer z Morske biološke postaje.
Pojasnjuje, da so doslej morje opazovali le na določenih točkah, novi radarski sistem pa jim bo skupaj s podobnim sistemom v Nabrežini omogočil, da spremljajo dogajanje v celotnem Tržaškem zalivu. Oddajnik na strehi gledališča Tartini pa nadzira še valovanje in gibanje tokov do obale pri Savudriji. “Podatke spremljamo 24 ur na dan, v eni uri pa na podlagi podatkov lahko pripravimo modele gibanja tokov za 24 do 48 ur naprej. Ko dobimo podatke, kaj se bo dogajalo z vremenom v prihodnjih dneh, in jih vnesemo v model gibanja tokov, lahko izračunamo, kako se bodo premikali,” pojasnjuje Ličer.
Sistem nadzora tokov so postavili v okviru projekta Hazadr, v katerem Morska biološka postaja sodeluje s številni partnerji iz petih držav ob Jadranskem morju. Zanj so plačali 190.000 evrov; večino denarja je zagotovila EU, nekaj pa tudi Arso in služba vlade za regionalni razvoj. “Aparatura dela 24 ur na dan, stroškov z njo pa je približno 70 evrov na mesec, kolikor znaša strošek elektrike zanjo. Materiali, iz katerih je narejena, so dobri, tako da naj bi delovala vsaj deset ali 15 let,” napoveduje Branko Čermelj z Morske biološke postaje. Podatke o gibanju morja bodo do jeseni, ko se projekt Hazadr izteče, objavili tudi na spletu, kjer bodo 24 ur na dan dostopni javnosti.
V sklopu projekta so postavili še en podoben sistem spremljanja tokov na Hrvaškem med otokoma Brač in Vis, pristojni za ukrepanje v nesrečah na morju so dobili novo opremo, vzpostavili pa bodo tudi center za izobraževanje na Reki.
HELENA RACE
