Vidmarjeva 103 leta

Istra
, posodobljeno:

V domu upokojencev na Markovcu je bilo včeraj posebej slovesno, saj je njihov stanovalec Jožef Vidmar praznoval 103 leta. Če gre verjeti njegovim domačim, se eliksir dolgoživosti skriva v gorjanskem zraku in volji do življenja.

Čestitke je Jožefu Vidmarju predala  tudi direktorica doma upokojencev Neva Tomažič
Čestitke je Jožefu Vidmarju predala tudi direktorica doma upokojencev Neva Tomažič Tomaž Primožič/Fpa

MARKOVEC> Jožef Vidmar - Pepo, rojen v Otlici nad Ajdovščino, je izjemno klen možakar. To dokazuje tudi podatek, da se je skupini ostarelih na Markovcu pridružil šele konec maja lani. Do takrat je namreč živel pri domačih v Pradah, saj je bil še dovolj pri močeh, da je lahko v veliki meri skrbel sam zase. “Zdravstvenih težav skorajda ni imel. Le pritisk mu je povzročal nekaj skrbi,” ponosno pove sin Marko Vidmar. Opiše ga kot sproščenega in zgovornega dobrovoljneža, ki mu je prijala dobra družba.

V svojem dolgem življenju je Jožef Vidmar tako ali drugače “okusil” štiri različne državne sisteme, od Avstro-Ogrske prek Italije in Jugoslavije do Slovenije. Žal mu niso tuje niti grozote vojne, skozi katere se je prebil kot vojak na različnih bojiščih in kot ujetnik, kar je še okrepilo njegovo voljo do življenja. Z drugim bataljonom 5. prekomorske brigade je sodeloval v nekaterih ključnih bojih.

Po vojni se je preživljal kot furman, pokojnino pa pričakal v koprski Agrariji. Vidmar je tudi član Zveze slovenskih častnikov RS, nosilec medalje za zasluge za narod, od 15. marca 2010 pa tudi častni član Zveze slovenskih častnikov in nosilec srebrnega odlikovanja in plakete za zasluge v boju za svobodo. NH