Višje neprofitne najemnine?

IZOLA> Občina bi javni stanovanjski sklad ustanovila zato, da bi celovito in pregledno uredila nepremičninsko področje za potrebe stanovanjske politike. Občina namreč do zdaj ni imela učinkovitega pregleda nad nepremičninsko bilanco, kar naj bi ji zagotovil sklad. Kot pomemben razlog za odločitev o ustanovitvi sklada pa na občini navajajo dejstvo, da se je končala prva faza gradnje neprofitnih stanovanj v Livadah, pri kateri je do težav prihajalo zato, ker “tako kompleksne gradnje ni mogoče voditi iz občinske uprave”.

Slabost: višje najemnine

Za pridobivanje in gospodarjenje s stanovanji in drugimi nepremičninami je primernejši javni stanovanjski sklad, so prepričani na občini. Zamislili so si ga kot samostojno pravno osebo, ustanovitelj pa bi bila občina. V študiji izvedljivosti (ki jo je za občino pripravilo podjetje Elmarkt iz Portoroža, pod njo se je podpisal direktor Andraž Eller) je kot edina slabost ustanovitve sklada navedeno povišanje neprofitnih najemnin, ki ga utemeljujejo s tem, da so trenutne najemnine znatno pod državnim povprečjem, zato je povišanje nujno. Samo iz povišanja neprofitnih najemnin bi sklad vsako leto dobil približno 450.000 evrov dodatnega denarja.

Po besedah pravnega svetovalca Aleksija Mužine predlog odloka o ustanovitvi javnega stanovanjskega sklada sledi odlokom v drugih občinah, ki so primerljive Izoli. “Ta odlok javnemu stanovanjskemu skladu tudi zagotavlja možnost, da se skupaj z drugimi sorodnimi institucijami, zlasti javnim stanovanjskim skladom republike Slovenije, udeležuje nepremičninskih projektov,” pravi Mužina.

Javna obravnava med počitnicami

Med občinskimi svetniki je prevladalo mnenje, da občina z ustanavljanjem sklada preveč hiti. Branko Simonovič (Desus) je že pred razpravo predlagal umik točke z dnevnega reda in prenos na jesensko sejo, saj gre po njegovem mnenju za zelo pomemben odlok, zato ni primerno, da je javna obravnava v času poletnih počitnic. S predlogom se je strinjalo devet od 19 svetnikov. Darko Grad (IJN) je ob tem svetnikom očital, da so slabo pripravljeni in da odloka niso dobro prebrali.

Bogdan Gerk (Oljka) je opozoril, da je bil predlog odloka svetnikom predstavljen prepozno: “Ustanovitev takega sklada bi morala biti tehtno presojena in široko predstavljena mnogo prej, kot pred eno izmed zadnjih sej trenutne sestave občinskega sveta.” Dejal je še, da imata tako odlok kot študija številne pomanjkljivosti v vsebini.

V predlogu odloka tudi še ni določen način upravljanja sklada in odločanja. Kot je poudaril Mužina, morajo o tem, v kolikšni meri bo občina oziroma občinski svet vpleten v delovanje sklada, odločiti svetniki. Do druge obravnave je torej treba odlok še dopolniti. Aleksander Krebelj (SJN) je med drugim opozoril na glavno slabost ustanovitve sklada: povišanje neprofitnih najemnin. Čeprav je v študiji izvedljivosti to povišanje označeno kot nujno, je Grad zatrdil, da med ustanovitvijo sklada in povišanjem neprofitnih najemnin ni nikakršne vzporednice. “Najemnine so zakonsko določene, poleg tega pa mora o povišanju odločati občinski svet,” je zatrdil Grad.

Svetniki so predlog odloka po skoraj dveurni razpravi potrdili in javno razpravo s 15 dni podaljšali na 30. NUŠA PEVC