Vlačič: “Ne želimo skoka v bazen brez vode”

PORTOROŽ> Prometno ministrstvo skupaj z zunanjimi strokovnjaki pripravlja odgovore na pomisleke in vprašanja, ki so se porodila ob predstavitvi ideje o logističnem holdingu.

Pri holdingu tudi precej čustev

Minister za promet Patrick Vlačič vprašanja deli na ekonomska in pravna ter tista s čustvenim nabojem. Odgovore na ekonomska in pravna vprašanja iščejo skupaj s strokovnjaki. Kako pa se bodo lotili vprašanj s čustvenim nabojem? “Niso nepomembna. A če bomo z argumenti prepričljivo odgovorili na ekonomska in pravna, bodo našla odgovore tudi bolj čustvena vprašanja,” je prepričan minister.

Čeprav idejni oče zamisli o logističnem holdingu Hartmut Mehdorn pravi, da bi bilo modro, da bi Slovenija odločitev glede holdinga sprejela do konca letošnjega leta, prometni minister ne govori o rokih. Hiteti pri tako pomembni odločitvi bi bilo nesmiselno, ne glede na to, da je ideja dobra, pravi: “Ne želimo skakati v bazen brez vode. Morda ne bomo našli odgovorov prav na vsa vprašanja, na večino pa zagotovo.”

Več javno-zasebnega partnerstva

Minister Vlačič zavrača ocene, češ da je bil avtocestni križ za približno dve milijardi evrov predrag. “Take trditve so neodgovorne. Nisem naiven, najbrž smo tudi kaj preplačali in to bi v prihodnje morali preprečevati. A gledano globalno je bila izpeljava avtocestnega programa uspešna.”

Za razliko od nacionalnega avtocestnega programa, za katerega je bil denar zagotovljen (iz proračuna in z zadolževanjem), je bila izpolnjena manj kot tretjina železniškega programa.

Minister napoveduje, da bo z nedavnim sprejetjem predpisa o navzkrižnem financiranju gradnje železnic poslej drugače: “Takse vozil bomo pretopili v denar za železnice.”

Če bi lahko zavrtel kolo nazaj, bi pri financiranju gradnje avtocest dal prednost javno-zasebnemu partnerstvu. Tako bi lahko hkrati gradili avtocestni in železniški križ, ki je v manjši meri primeren za tovrstno financiranje; morda bi bila za zasebni kapital zanimiva gradnja železniških postaj, ne pa tudi tirov. Sicer pa si minister želi, da bi dobre izkušnje pri gradnji avtocestnega križa lahko prelili na področje železnic.

Še letos lopate za progo Divača-Koper

Gradnja nove enotirne proge Divača-Koper je zagotovo največja in tudi najpomembnejša naložba na področju posodabljanja železniškega omrežja. Odpravila naj bi ozka grla in skrajšala čas vožnje, kar je izjemno pomembno za Luko Koper in konkurenčnost slovenskega transporta nasploh. Vlaki bodo lahko vozili tudi s hitrostjo 106 kilometrov na uro.

Dela za 27 kilometrov dolgo novo progo naj bi se začela še letos, končali pa naj bi jih 2017. Proga bo imela osem predorov ter po štiri viadukte in mostove, stala pa bo približno 900 milijonov evrov. Z novimi zmogljivostmi bo zadoščala prometnim potrebam do leta 2045.SONJA RIBOLICA

STA