Vlada je Cimosu odvalila kamen od srca

Istra
, posodobljeno:

V Cimosu so si lahko včeraj nekoliko oddahnili, saj jim je vlada odobrila 35 milijonov evrov poroštev za najem posojil pri komercialnih bankah. To je prvi korak k reševanju podjetja, slediti pa bo morala dokapitalizacija ali konverzija terjatev.

Minister za gospodarstvo Stanko Stepišnik si obeta, da najdena rešitev za Cimos za Evropsko komisijo ne bo sporna in da se ne bo ponovila Elanova zgodba, ko mora podjetje vračati državno pomoč
Minister za gospodarstvo Stanko Stepišnik si obeta, da najdena rešitev za Cimos za Evropsko komisijo ne bo sporna in da se ne bo ponovila Elanova zgodba, ko mora podjetje vračati državno pomoč

LJUBLJANA> Sklep o odobritvi poroštva Cimosu je vlada včeraj že poslala v Bruselj, minister za gospodarstvo Stanko Stepišnik pa si obeta, da najdena rešitev za Evropsko komisijo ne bo sporna in da se ne bo ponovila Elanova zgodba, ko mora podjetje vračati državno pomoč.

Slediti mora sanacija

Vlada je iz zakonodajnega postopka umaknila predlog zakona o finančni upravi, ki po vstopu Hrvaške v EU predvideva združitev davčne in carinske službe v novoustanovljeno finančno upravo. Predlog je pripravila še prejšnja vlada, a ga je v zakonodajni postopek poslala neusklajenega s socialnimi partnerji, opozarjajo sindikati. Nova vlada naj bi zdaj umik izkoristila za pripravo novega predloga ter uskladitev z zainteresirano javnostjo, predvsem sindikati.

V Cimosu bodo tako lahko na kratki rok uredili svoje likvidnostne težave, saj bodo lahko z državnim poroštvom najeli za 35 milijonov evrov kreditov pri komercialnih bankah. Slediti pa bo morala še dolgoročna sanacija. “V drugem ali tretjem krogu bo sledila dokapitalizacija oziroma konverzija terjatev upnikov v kapital,” nadaljevanje reševanja Cimosa na dolgi rok napoveduje minister Stepišnik. “Državna pomoč lahko traja šest mesecev, potem pa je treba nekako rešiti, da država dobi denar nazaj,” pojasnjuje.

Cimos bo tako postal preizkusni kamen nove sistemske rešitve, opredeljene v včeraj sprejetem predlogu novele zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah. V noveli državna pomoč ni več omejena le na gospodarske družbe, v katerih je država vsaj četrtinska lastnica, ukinjen je tudi zgornji znesek višine državne pomoči, predvsem pa se bo pomoč države po novem razširila tudi na konverzijo terjatev z naslova danih posojil in plačanih poroštev v lastniške deleže.

Več pravic upnikom

Vlada se je na včerajšnji seji lotila tudi prezadolženosti podjetij. V sprejemanje po nujnem postopku je v DZ poslala predlog insolvenčnega zakona, ki je nastajal že v času Janševe vlade. Med ključnimi cilji zakona je reševanje zdravih jeder podjetij, med ključnimi novostmi pa tudi večanje moči upnikov v stečajnih postopkih. “Upniki lahko zamenjajo stečajnega upravitelja,” je eno od rešitev povzel minister za pravosodje Senko Pličanič in ob tem spomnil na nekatere primere neetičnega obnašanja stečajnih upraviteljev, ki jim je bilo doslej težko stopiti na prste. Novela zakona bo omogočila tudi bolj učinkovito prisilno poravnavo v malih in mikro podjetjih.

Pličanič je napovedal tudi pripravo zakona, ki bi pomagal prezadolženim podjetjem, še preden postanejo insolventna. Rešitev, ki so si jo zamislili na ministrstvu, bi upnikom podjetja v težavah omogočila, da svoje terjatve spremenijo v lastniške deleže podjetja. To bi za podjetje pomenilo sistemsko razdolžitev, upniki, ki bi postali lastniki, pa bi lahko svoje sile vpeli v rešitev podjetja.

JANA KREBELJ