Vlada je obljubila skoraj vse
Ribiči in predstavniki vlade, ki so se danes sestali na piranski občini, so bili po srečanju zadovoljni s pogovori.
PIRAN > Zlatko Novogradec, ki se je srečanja z vladnimi predstavnik udeležil kot predstavnik ribičev mrežarjev, pričakuje, da bo vlada uresničila dano obljubo o poštenem nadomestilu za morebitno škodo, ki bi jo lahko imeli na morju zaradi hrvaškega zavračanja arbitražnega sporazuma. “Včeraj me je poklical eden od hrvaških ribičev in vprašal, kaj mislim o tej mešani ribolovni coni, pa sem mu rekel, kje je bil leta 1992, ko smo se slovenski ribiči zavzemali za status quo,” je navedel. Kdaj se bodo torej slovenski ribiči podali čez sredinsko črto Piranskega zaliva, čemur so se v zadnjih letih izogibali? “Na to ni enostavno odgovoriti. Bomo poskušali. A tudi vi novinarji verjetno ne bi odšli na vojno območje, kjer padajo bombe, ampak bi počakali,” je odvrnil.
Novogradec je tudi pojasnil, da ribiči, ki jim poškodujejo ribolovna orodja, nimajo le enkratne škode, ampak tvegajo izgubo ribolovne sezone. Ribiške mreže namrec izdelujejo po naročilu in nanje je treba počakati. "Ne glede na to, pa mi je pomembno, da niso pozabili na nas ribiče," je sklenil.
“Imeli smo iskrene pogovore in skupaj smo ugotovili, da policija v okviru svojih pristojnosti in zmogljivosti deluje dobro,” je po sestanku s predstavniki ribičev dejal Erik Kopač, državni sekretar, ki je v okviru slovenske vlade zadolžen za implementacijo arbitražnega sporazuma. Po njehovih besedah bo vlada, dokler ne dosežejo dogovora s Hrvaško glede režima v Piranskem zalivu na osnovi arbitražnega sporazuma, zagotovila povrnitev morebitne škode na mrežah in ribolovni opremi, kakor tudi nadomestilo za izpad ribolova, če ne bi ribiči ne bi moglj prosto loviti na območju z arbitražo določenega slovenskega morja.
“Slikajo nas, popisujejo, potem pa odidejo”
Na vprašanje, kakšno je slovensko stališče glede hrvaškega predloga o tako imenovani mešani ribolovni coni, je Kopač odvrnil, da kakršnih koli pogovorov s Hrvaško na to temo ni bilo. Prav tako pa Slovenija še dobila nobenega uradnega hrvaškega predloga. Državni sekretar je ob tem poudaril, da se bo Slovenija dvostransko s Hrvaško pogovarjala le o impelementaviji arbitražnega sporazuma. Dodal pa je še, da res poteka komunikacija za pripravo slovensko-hrvaškega srečanja.
Državni sekretar Boštjan Šedic je povedal, da slovenska policija redno opozarja hrvaška plovila, ki priplujejo v slovensko morje, na novo določeno z arbitražo, o tem nato obvešča ministrstvo za zunanje zadeve, ki Hrvaški pošilja diplomatske note.
Silvano Radin, predstavnik kribičev kočarjev je menik, da zanje ribolov čez sredinsko črto ni tako problematičen kot za mrežarje; tem namrec lahko čez noč na morju prerežejo mreže. “Sam lovim v vsem slovenskem morju. Včeraj sta bila recimo prisotna dva slovenska policijska čolna. A dejstvo je, da če bi hoteli varovati vsakega ribiča, bi potrebovali enako število policisto,” je prepričan. Omenil je še, da imajo ribiči trdo kožo in se ne prestrašijo zaradi provokacij z druge strani zaliva. “Slikajo nas, popisujejo, potem pa odidejo,” je razložil. Sicer pa imajo po njegovih besedah s hrvaškimi kolegi - če le kdo ne spije kakšnega špricerja preveč - dobre odnose. Glede hrvaškega predloga za skupno ribolovno območje pa je komentiral: “To je smešno, saj imajo že po Sopsu možnost loviti do Ankarana.”
Temu je načelno pritrdil tudi Kopač, a je hkrati razložil, da bi morali zaradi določitve morske meje z arbitražnim sporazumom, ko je prej ni bilo, na novo določiti ribolovno območje. A tu bi spet trčili ob nasprotovanje Hrvaške, da arbitražne meje ne priznava.
Vladni predstavniki so se pravkar udeležili pogovorov s krajani, ki jih zadeva arbitražna sodba, v KS Sečovlje. Generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič je pred sestankom povedala, da se za preselitev zanima pet družin. Predsednik KS Sečovlje Denis Fakin je sicer dodal, da se za to resno zavzema vsaj ena družina z njihovega območja. Po sestanku je povedal, da so vladni predstavniki ljudem pozitivno odgovorili na vsa njihova vprašanja, povezana s socialnim in zdravstvenim statusom ter vzgojo in izobraževanjem. “Vprašanje pa je, koliko bodo res uresničili, saj mora svoje povedati tudi Hrvaška,” je pripomnil. Po njegovih besedah gre za devet družin oziroma 29 ljudi, ki bodo v skladu z arbitražno razsodbo pristali na Hrvaškem.
Vlada je tudi obljubila, da bodo tisti, ki bodo oškodovani zaradi dvojnega lastništva, dobili državno nadomestilo.
Kozlovičeva je pojasnila, da bodo ljudem predstavili vladne predloge na njihove težave, s katerimi so jih seznanili. Gre za tri sklope problematik: željo ohraniti obstoječe pravice, kmetijstvo in lastniško-pravna vprašanja.
Joras posadil 200 lešnikov in orehov
Poudarila je, da bodo pogovore vodili individualno. Na vprašanje glede višine predvidega nadomestila pa je dejala, da bodo krajanom pedvsem nudili pomoč pri reševanju zagat v novem položaju zaradi arbitraže. Dejala je, da bodo interventni zakon, v katerem bodo poskušali urediti položaj ljudi, ki jih je prizadela arbitraža, sprejeli do konca meseca.
Ena od krajank, ki se je udeležila sestanka, je pred začetkom dejala, da si prizadevajo predvsem za obdržanje svojih pravic. “Po razpadu Jugoslavije so nas na Hrvaškem obravnavali kot Slovence, v Sloveniji pa kot Hrvate,” je dejala v italijanskem jeziku. Mož je celo dobil obvestilo o izgonu iz države. Ko so si z veliko težavami in s pomočjo odvetnikov vendarle uredili status, so zdaj pred novo preizkušnjo.
Na srečanje v KS Sečovlje so prišli tudi Joško Joras, Anton Škof in drugi prebivalci, ki živijo ob kanalu sv. Odorika ob mejnem prehodu Sečovlje. Joras, ki ima ravno rojstni dan, je izrazil upanje, da bodo slovenski politiki spoštovali zakone in jih podprli v pričakivanjih, da bodo še naprej živeli v Sloveniji. Joško Joras in solastnica v eni od hiš, ki stoji zraven Jorasove, Ana Hafner, sta sestanek z vladnimi predstavniki zapustila po nekaj minutah. Joras je dejal, da slabo sliši in da bo zahteval pisne odgovore na njegove predloge. Sam si želi, da bi z njim sklenili 30-letno pogodbo za zemljišča, najeta od sklada, kjer ima trajne zasade. “Posadil sem 200 lešnikov in orehov, ki bodo obrodili šele čez nekaj let. Naša država ni sposobna, da bi zaščitila svoje državljane,” je prepričan. Dodal je še, da se vlada obnaša kot gasilci, ki gasijo, ko izbruhne požar, nima pa nobene strategije.
Krajan Mario Budak pa je bil razočaran. “Kar so nazadnje obljubili, so prepolovili,” je dejal. Sam se je zavzemal za to, da bi mu financirali gradnjo nove hiše.
Kozlovičeva pa je po sestanku menila, da so v predlogu intrventnega zakona poskrbeli za vse potrebe krajanov. Na novo se je pojavilo le vprašanje, povezano s prejemanjem pošte uradnih organov v poštni predal in obiskom zdravnika. Ponudili so jim tudi državnega odvetnika in geodetske uprave. Ljudem, ki so ostalina druhi strani meje, so priprabljeni ponuditi prebivališče v Sloveniji.
Glede nezadovoljnega lastnika pa je menila, da je vprašanje še odprto.
NČ
