Vlada nasprotuje morski Naturi 2000, že četrtemu območju za vranjeka
Evropska komisija toži Slovenijo zaradi pomanjkljive zaščite sredozemskega vranjka, o čemer smo v PN že poročali. Predstavniki okoljskega ministrstva zavračajo očitke in pojasnjujejo, da predlagano območje Natura 2000 v slovenskem morju ne izpolnjuje mednarodnih ornitoloških kriterijev. Ob tem napovedujejo pripravo ustreznega in argumentiranega odgovora na evropsko tožbo.
Sredozemski vranjek v Kopru
Foto: Andraž GombačLJUBLJANA, KOPER • Organizacija DOPPS - BirdLife Slovenija je ob koncu projekta Simarine leta 2015 predlagala določitev novega varstvenega območja. Naravovarstveniki so želeli v mrežo Natura 2000 vključiti več kot 35 odstotkov slovenskega morja. Ministrstvo za okolje in prostor in Zavod RS za varstvo narave sta predlog zavrnila, poudarjata pa, da predlagano območje v osrednjem Tržaškem zalivu izkazuje nižje gostote vranjkov kot celoten zaliv. Ornitologi v poletnih mesecih na tem odprtem morskem območju na kvadratni kilometer naštejejo okvirno zgolj štiri ptice. Ministrstvo takšne številke ne priznava kot mednarodno pomembne zgostitve, ki bi upravičevala nov varstveni status in določitev obvezujočih ukrepov, so sporočili z okoljskega ministrstva.
Tri območja za vranjeka
Vlada je sicer že leta 2013 določila tri območja za zaščito te ptice, Sečoveljske soline, Strunjan in Debeli rtič. Ptice tam redno prenočujejo in dosegajo visoko gostoto med 43 in 190 osebki na kvadratni kilometer. Nevladne organizacije trdijo, da vranjke v odprto morje privlači predvsem bogata populacija rib na ohranjenem morskem dnu.
Novejše raziskave zavoda za varstvo narave pa kažejo nekoliko drugačno sliko. Strokovnjaki ugotavljajo večjo prisotnost ptic prav na območjih z večjimi motnjami na morskem dnu, na primer ob intenzivnem ribolovu in močnem ladijskem prometu. Ministrstvo trenutno financira dodatne študije in izvaja nov dvoletni monitoring ribjih vrst ter samega vranjka. Projekt bo stroki dal natančne odgovore glede prehranjevalnih navad teh ptic v Tržaškem zalivu.
Razglasitev novega, četrtega območja Natura 2000, sicer ne prinaša avtomatične prepovedi gospodarskih dejavnosti ali takojšnje ustavitve razvoja Luke Koper. Ministrstvo vseeno opozarja na zelo stroge pravne obveznosti ob presoji prihodnjih načrtov. Pristojni organ namreč ne more dovoliti novega posega v prostor ob obstoju kakršnega koli znanstvenega dvoma o škodljivih vplivih na varovano vrsto.
Manj ptic?
Dvigovanje in premeščanje peščenega morskega dna zaradi večjih ladij lahko neposredno uniči ribji habitat. Država bi ob potrditvi novega območja Nature 2000 morala izjemno strogo izvajati ukrepe za zaščito več kot 300 vranjkov, ki tam iščejo hrano. Nove obveznosti bi veljale zgolj za Slovenijo. Italija in Hrvaška v svojih delih morja namreč nimata takšnih varstvenih območij za to vrsto ptice. Število vranjkov v slovenskih vodah hkrati trenutno celo pada, medtem ko v sosednjih državah raste. Zato na ministrstvu pred vsako novo razglasitvijo zahtevajo trdne strokovne argumente.
Javnost in nevladne organizacije državi očitajo tudi pomanjkljivo komunikacijo z Brusljem in komunikacijske šume. Predstavniki direktorata za naravo v preteklih dveh letih niso obiskovali pomembnih sestankov z Evropsko komisijo. Aktualno vodstvo ministrstva odkrito priznava napake predhodnikov in ocenjuje dosedanji dialog kot premalo intenziven in nezadosten.
Novo vodstvo sedaj pospešeno krepi neposredne stike z evropskimi uradniki in redno vključuje pristojne strokovne službe v razprave, so zatrdili in poudarili nujnost argumentiranega obravnavanja vseh odprtih pravnih vprašanj. •