Voda je pitna, a strah je še prisoten
Krajani Dola, Hrastovelj in ostalih vasi, ki so se danes udeležili srečanja s predstavniki pristojnih institucij, so iz prve roke izvedeli, kako so potekale dejavnosti za preprečitev onesnaženja in kakšne scenarije lahko pričakujejo. A se je razprava dotaknila tudi prihodnosti, v njej pa domačini ne vidijo prostora za obstoječo železniško progo. Zahtevali so njeno zaprtje.
DOL PRI HRASTOVLJAH > Predstavniki Arsa, Slovenskih železnic, Direkcije za vode, Geološkega zavoda Slovenije in Nacionalnega inštituta za javno zdravje so na povabilo župana Aleša Bržana predstavili svoje dosedanje aktivnosti neposredno po železniški nesreči 25. junija. Najpomembnejše je, da je edini vodni vir za slovensko Istro neonesnažen, voda pa je pitna. “Izvajamo stalni nadzor nad pitno vodo, podobno velja tudi za zdravstveno inšpekcijo, in brezpogojno lahko zatrdim, da je voda iz Rižanskega vodovoda pitna. Tudi sam jo pijem,” je poudaril dr. Milan Krek iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje in nagnil kozarec vode.
Kljub deževju minuli konec tedna v nobeni kontrolni vrtini oziroma črpališču niso zaznali vsebnosti mineralnih olj, med katera spada tudi kerozin. Oblak približno 9000 litrov kerozina, ki je po nesreči stekel iz vagona cisterne, je tako še vedno v tleh, nekje med krajem nesreče in izvirom Rižane. Pojav mineralnega olja, ki pa ni bilo kerozin, v vrtini V3/19 ne gre pripisati železniški nesreči, temveč očitno drugim dejavnikom, saj je bilo to onesnaženje locirano na ožjem lokalnem območju, so poudarili strokovnjaki.
1-3
litre tekočine vpije en kubični meter apnenčaste kamnine
“Sodelavci Geološkega zavoda smo pregledali 30 od 63 vrtin in vodnjakov na širšem območju. Nekatere so bile že uničene in neuporabne za monitoring, 15 pa je pretočnih. Te smo uporabili za monitoring, nekatere izmed njih pa bi lahko prišle v poštev, če bi bilo potrebno izčrpavati onesnaženo vodo,” je povedala predstavnica Geološkega zavoda. Razvpita vrtina V3/19, ki so jo izvrtali na novo, je globoka 150 metrov, ima premer do 162 milimetrov in bi lahko bila primerna za odstranjevanje onesnažene vode.
“Pripravljene imamo scenarije, če bi prišlo do širjenja onesnaženja. Arso je Slovenskim železnicam (SŽ) naložil, da morajo izvajati monitoring,” je zatrdila Lilijana Kozlovič, v.d. direktorice Arso. To pa ne pomeni, da bodo SŽ nadzirale same sebe, saj bodo le plačnik za storitve, ki jih bo izvajala pooblaščena družba. Matjaž Kranjc, predstavnik SŽ, je odločno zanikal govorice, da naj bi nekaj dni pred nesrečo opravljali vzdrževalna dela v predoru.
Rok Ferme iz Vodnogospodarskega podjetja Ptuj je predstavil aktivnosti za zajezitev morebitnega onesnaženja reke Rižane. V njenem zajetju so pripravili tri vodne pregrade, največja je 90-centimetrska, na več lokacijah pa so pripravljena tudi vpojna sredstva.
Na vprašanje ali bi bila onesnažena voda primerna za zalivanje, je Milan Krek (inštitut za javno zdravje) odgovoril, da voda iz vodnjakov, ki ima vonj po kerozinu, ni uporabna za ničesar: “Ni za ljudi, ni za živali, ni za zalivanje.” Prebivalce v okolici je pozval, naj bodo previdni.
V razpravi so se sodelujoči krajani obrnili v prihodnost. Izpostavili so zahtevo, da se proga, ki je zgrajena po standardih izpred pol stoletja, dokončno zapre. “Ta nesreča je bilo zgolj majhno opozorilo narave, kaj se lahko zgodi,” je opozoril nekdanji predsednik KS Črni Kal Janko Sever.
