Volilni čevapčič ali prihodnost?
“Če hočemo stremeti k dolgoročno vzdržnemu razvoju, je čas, da tudi v Kopru začnemo razmišljati o vertikalah. Ves svet je to dojel, mi pa si še vedno zatiskamo oči. Tudi naša generacija mora narediti nekaj, po čemer bo prepoznavna. Imamo veliko priložnost, ki jo velja izkoristiti.”
KOPER > > S takšnimi in podobnimi visokoletečimi stavki je koprski župan Boris Popovič včeraj na razstavi Dotik neba - velike urbane vizije zagovarjal projekt gradnje mestne superstolpnice.
ŽupanBoris Popovič je celo prepričan, da bo skoraj 400-metrski objekt poskrbel za svetovno prepoznavnost Kopra in bo že od daleč predstavljal neke vrste prostorsko protiutež luškim dvigalom, ki jih zdaj uzremo, ko se približujemo mestu.
Popovič ne skriva, da ga je prevzela struktura Eifflovega stolpa v Parizu in si želi, da bi bila bodoča koprska stolpnica čim bolj podobna tej francoski znamenitosti. Najbolj bi ga navdušil projekt stolpnice, ki bi imela spodnji del konstrukcije dvignjen od tal. Objekt pa da bi stal na štirih “nogah”, s katerih bi se nato dvigali štirje različno visoki stolpiči, ki bi tvorili stavbno celoto. Vanje bi Popovič umestil štiri sklope dejavnosti: hotel, luksuzna stanovanja, poslovni del s pisarnami in univerzo s kampusom.
“V tujini se investitorji pogovarjajo o milijardah, ki jih kaže vložiti v nek projekt ali vsaj o stotinah milijonov evrov. Ne zanimajo jih premajhne naložbe,” trdi župan. Ko ga vprašamo, s katerimi morebitnimi vlagatelji je že navezal stik, pove, da jih je kar nekaj, vendar imen ne razkrije. Doda le, da so podpisali pismo o nameri z menda finančno zelo dobro stoječo avstralsko družbo. Katero, se ne more spomniti. Podobno se izgovorijo tudi njegovi sodelavci iz drugih občinskih služb.
Povabilo svetovno znanim arhitektom
Po razstavi idejnih načrtov bo sledil razpis za mednarodni natečaj, na katerega nameravajo povabiti tri do pet svetovno znanih arhitektov. V ožjem izboru so Zaha Hadid, Jean Nouvel, Santiago Calatrava, Renzo Piano, Massimiliano Fuksas. Njihovi načrti naj bi stali med 30.000 in 50.000 evrov, domačim arhitektom pa so plačali približno 6000 evrov za idejno zasnovo. Poraja se vprašanje, čemu so se torej trudili slovenski arhitekti. “Dobil sem dobre zamisli, kaj je možno narediti na tem prostoru. To so odlične iztočnice. Vedeti pa je treba, da premožne vlagatelje na koncu pritegne zlasti ime arhitekta,” meni Popovič. Tak projekt je po njegovih besedah zgodba, kjer ima vsak detajl svoj pomen. “Občina ne bo gradila tega stolpa. Vse bo vodil investitor, ki bo poskrbel tudi za trženje vsebin. Tveganje, kako se bo zadeva izšla, je na njihovih plečih,” še dodaja župan.
Če je na eni strani med svojimi političnimi sopotniki in drugimi podporniki Popovič pričakovano požel aplavze, pa je ob ogledu idejnih zasnov kri zopet zavrela nekaterimi lokalnim arhitektom in predstavnikom opozicije v koprskem občinskem svetu.
“Takšnih nesmislov nisem podprla že ob sprejemanju proračuna in enakega mnenja sem tudi zdaj. To so volilni čevapčiči! Vse kaj drugega je treba prej urediti in se šele nato lotiti takih projektov. Ne verjamem, da bo res kdo prišel in vložil svoj denar v takšno naložbo,” je skeptična občinska svetnica iz vrst SLS Olga Franca.
To je metanje denarja skozi okno, pravi. To ni prvi Popovičev velikopotezni projekt, ki je ostal zgolj na papirju, zanj pa je bilo treba v proračunu zagotoviti denar, spomni. “Mislim, da je tudi zaradi takšnih zadev skoraj nujna revizija dela občinske uprave v zadnjih petih letih,” še ocenjuje Olga Franca.
Županu nejasna vprašanja
Jezik je zasrbel tudi upokojenega koprskega ljubiteljskega arhitekta Zdravka Vatovca, ki je župana vprašal, katera občinska komisija ali kdo drug je odločil, da je za gradnjo mega nebotičnika najprimernejša prav lokacija nesojenega poslovno-stanovanjskega centra Toncity nasproti sodišča. “To je še edino nepozidano stavbno zemljišče ob mestnem središču, ki je zaradi krize k sreči ostalo nedotaknjeno,” mu je pojasnil prvi mož občine. Dodatnega Vatovčevega vprašanja, čigava last je omenjena parcela, pa župan - kot sam pravi - ni razumel.
Ob tem pa vendarle ne gre prezreti, da je lastnik parcele ameriško-srbski poslovnež Milan Mandarić, ki tam zdaj ne more uresničiti svojih gradbenih projektov, ker je koprski občinski svet že lani sprejel zaščitni odlok za varovanje prostora, ki do sprejema občinskega prostorskega načrta na omenjenem zemljišču ne dovoljuje posegov. Iz tega je sklepati, da bo občina oziroma morebitni bodoči investitor najprej moral odkupiti zemljišče. NATAŠA HLAJ
