Volilno pravico lahko odvzame le sodišče

ANKARAN > Svet krajevne skupnosti Ankaran je že napovedal, da bo od pristojnih organov zahteval, naj iz volilnih imenikov izbrišejo tiste ljudi, ki so se in se morda še bodo v večjem številu prijavili na istih naslovih v Ankaranu, saj bi bilo v tem primeru očitno, da gre za fiktivne prijave za potrebe vplivanja na volitve. Podobna praksa se je zgodila tudi na referendumu o ustanovitvi občine leta 2009.

A bodo ti ljudje po vsej verjetnosti lahko glasovali, saj lahko po zakonu o evidenci volilne pravice volilca iz volilnega imenika izbriše le sodišče, pojasnjujejo na koprski upravni enoti. Prav tako ni pomembno, koliko ljudi je prijavljeno na enem naslovu. “Trenutna zakonodaja, to je zakon o prijavi prebivališča, ne določa oziroma ne postavlja omejitev števila oseb, ki so lahko prijavljeni na določenem naslovu, zato tudi uslužbenci upravnih enot ne morejo zavrniti prijave stalnega prebivališča posamezniku,” pojasnjuje vršilec dolžnosti načelnice upravne enote Koper Sead Muharemovič.

Ukrepajo samo na pobudo

Ker isti zakon uslužbencem omogoča, da odklonijo prijavo stalnega prebivališča, če uslužbenci posumijo, da gre za fiktivno prijavo, nas je zanimalo, ali ni večje število prijavljenih oseb na istem naslovu dovolj velik razlog, da uslužbenci podvomijo v namen in resničnost prijave pa Muharemovič odgovarja: “Večje število prijav stalnega prebivališča na nekem konkretnem naslovu je lahko razlog za dvom, da gre za špekulativne prijave. Za uvedbo postopka ugotavljanja stalnega prebivališča pa se odločamo šele po prejemu pobude, iz katere je razvidno, da nekdo na prijavljenem naslovu ne prebiva. Na takšen način se namreč izognemo nepotrebnemu uvajanju postopkov tudi za osebe, ki ne kršijo določb zakona o prijavi prebivališča.”

Po zakonu o lokalnih volitvah imajo volilno pravico na lokalnih volitvah tudi tuji državljani, ki imajo stalno bivanje na območju posamezne lokalne skupnosti, zato je število volilnih upravičencev na lokalnih volitvah v volilnih imenikih vedno nekoliko večje kot pri drugih volitvah. v prvih volilnih imenikih za Ankaran je tako zdaj vpisanih 2714 volilnih upravičencev, med njimi so tudi tujci s stalnim bivanjem v Ankaranu. Volilne imenike so razgrnili včeraj, nanje pa imajo lahko volilci tudi pripombe, ki jih morajo podati najkasneje 15 dni pred glasovanjem.

Na naše vprašanje, ali so v Ankaranu sprožili kakšen postopek nadzora, nismo dobili konkretnega odgovora, so pa na koprski upravni enoti pojasnili, da bodo na lokalnih volitvah v Ankaranu lahko sodelovali vsi tisti, ki imajo volilno pravico in ki imajo stalno prebivališče na območju občine Ankaran. Na to, kot kaže, ne bo mogel vplivati niti morebiten postopek ugotavljanja dejanskega prebivališča, ker je ta merodajen šele takrat, ko je odločba dokončna. Ugotovitveni postopek pa lahko traja največ 60 dni.

Do dokončne odločbe lahko volijo

Če se za posameznika v postopku ugotovi, da ne prebiva na naslovu, kjer ima prijavljeno prebivališče, ga upravna enota z odločbo sicer prijavi na naslov, kjer dejansko prebiva, vendar sprememba učinkuje z dnevom dokončnosti odločbe. “To pomeni, da bo posameznik izvrševal svojo volilno pravico glede na naslov stalnega prebivališča, ki ga bo imel v času glasovanja. Do dokončnosti odločbe v postopku ugotavljanja prebivališča upravni organ ne more spreminjati posameznikovega stalnega prebivališča,” še pojasnjuje Muharemovič.

Na ministrstvu za notranje zadeve pojasnjujejo, da uslužbenec na upravni enoti ob prijavi prebivališča ne ugotavlja kvadrature stanovanja in primernosti stanovanja za bivanje, torej nima pravice in ne more presojati ali lahko na nekem naslovu prebivajo samo tri osebe ali pa je lahko prijavljenih tudi 10 posameznikov. Komisija za preprečevanje korupcije je v izogib fiktivnim prijavam že leta 2010 predlagala spremembo zakonodaje prav pri ugotavljanju primernosti stanovanja glede na njegovo površino, vendar se nič ni zgodilo.

Na notranjem ministrstvu ob tem pojasnjujejo, da lastnika stanovanja, ki daje soglasje, da se ljudje množično prijavljajo na njegovem naslovu, ni mogoče kaznovati po zakonu o prijavi prebivališča. Globo od 400 do 1200 evrov lahko izrečejo le posamezniku, ki ni v osmih dneh prijavil ali odjavil bivanje, se pravi tudi tistemu, za katerega se ugotovi, da dejansko ne prebiva na naslovu, kjer je stalno prijavljen.

TATJANA TANACKOVIČ