Volitve pred vrati, občinski aparat pa lačen
Koprski proračun je težak 84,1 milijona evrov. Za naložbe bo šlo 46,6 milijona. Nekaj manj kot polovica tega zneska bo poniknila v prostorskem načrtovanju in stanovanjsko komunalni dejavnosti, s čimer bodo po načrtih prebivalcem zagotovili boljše bivalne razmere.
KOPER > 63.000 evrov za zamenjavo občinskih službenih vozil, 70.000 evrov za potrebe portala eKoper, še ena nova zaposlitev v kabinetu župana. To je zgolj ozek nabor proračunskih postavk, ob katere so se na nedavni seji obregnili nekateri opozicijski mestni svetniki.
Plaz kritik na račun Popovičevega stolpa
Pravi plaz kritičnih besed pa se je pričakovano vsul, ko je beseda nanesla na projekt razgledni stolp Landmark, za katerega so v finančnem načrtu zagotovili kar 850.000 evrov. Spomnimo, da gre za zamisel koprskega župana Borisa Popoviča, da bi na obrobju mestnega jedra zgradili več kot 300 metrov visoko stolpnico.
“Kje so projekti, ki bi prebivalcem zagotovili nove zaposlitvene možnosti? Kje so konkretne spodbude za podjetnike? Zakaj ni denarja za šole, dokončanje kanalizacije na podeželju,” so spraševali v opozicijskih vrstah. Županov glasovalni stroj je njihova opozorila gladko preslišal, o amandmajih pa ni bilo ne duha ne sluha.
12 milijonov evrov iz evropske blagajne
Po drugi strani pa je pohvalno, je ugotavljala Olga Franca, da je občinskim službam prek različnih zanimivih projektov uspelo iztržiti dobrih 12 milijonov evrov iz evropske blagajne, državnega proračuna in drugih evropskih institucij. Namenili jih bodo sofinanciranju obsežnega programa naložb tako v mestu kot v zaledju.
Med drugim bodo nadaljevali gradnjo slemenske ceste v okviru projekta Tradomo. V polnem razmahu je projekt hidravlične izboljšave vodovodnega sistema v istrskih krajih. Prenovili bodo cerkev sv. Frančiška in jo spremenili v protokolarno koncertno dvorano.
Parkiraj in se pelji
Z evropsko finančno injekcijo bo tudi Pokrajinski muzej lahko obnovil svoje prostore. V občini pa si obetajo še evropsko sofinanciranje povezave obalnega pasu z mestnim jedrom na območju med Ukmarjevim trgom in potniškim terminalom ter ureditev parkirišč v okviru projekta Parkiraj in se pelji ob Kolodvorski in v Semedeli. In še: v Hrastovljah bo v prihodnje zaživel park avtohtonih živali in rastlin, pod okriljem projekta Interbike nameravajo na podeželju vzpostaviti mrežo kolesarskih in rekreacijskih poti.
Na področju izobraževanja pa bo v ospredju energetska sanacija šol in vrtcev. Država bo nekaj denarja primaknila za nujno sanacijo plazov Krnica, Bezovica, Podpeč in Guci.
Štirikrat več za administracijo
V primerjavi z letom, ki se poslavlja, se bodo v prihodnje znatno povečali izdatki za skupne administrativne službe in splošne javne storitve. Če so lani za te namene porabili 1,8 milijona evrov, zdaj načrtujejo, da bodo potrebovali več kot osem milijonov evrov, torej štirikrat več.
Iz gradiva je razbrati, da bodo višji stroški obveščanja domače in tuje javnosti (skoraj za 40 odstotkov), dražja bo izdaja občinskega glasila (lani so za te namene porabili 86.000 evrov, prihodnje leto jih bodo 100.000).
Razpolaganje in upravljanje z občinskim premoženjem bo pojedlo sedem milijonov evrov, lani pa so za to postavko predvideli “le” milijon. Največ bo šlo za pobote (447.000 evrov, od tega največ za ureditev premoženjskopravnega razmerja med občino in Kolosejem v okviru prenove nekdanje kinodvorane) in gospodarjenje ter vzdrževanje občinskega premoženja (522.000 evrov).
Po drugi strani pa se je na kar nekaj področjih indeks precej znižal. Skoraj polovico manj denarja v primerjavi z letošnjim letom bodo, denimo, namenili reformam kmetijstva in živilstva, razvoju in prilagajanju podeželskih območij.
NATAŠA HLAJ
