Vozniki v primežu cestnih ožin
Podpeč bi lahko bila prav idilična vasica pod Kraškim robom. Pa to ni. Tik ob zaselku večkrat na dan hrumijo vlakovne kompozicije, v cestne ožine med hišami pa se zatikajo tovornjaki in izgubljeni turisti, ki iščejo pot na Hrvaško.
PODPEČ > “To je nevzdržno,” potoži Vinko Bordon, ki se je leta 1986 odselil iz njemu ljubega rojstnega kraja. Odločitve za začetek novega življenja v mestu zdaj ne obžaluje. “Vse ima svojo mero. Drugače ni šlo,” sprijaznjeno doda.
Krajani v Podpeči se sprašujejo, zakaj koprska občina ne pozove države, da vaški cesti spremeni status. Odsek Loka - Podpeč - Rakitovec je namreč kategoriziran kot državna cesta, ker ta pot vodi do mejnega prehoda s Hrvaško. Med drugim pa Podpečani še opozarjajo, da bi lahko s kakšnimi ukrepi bolje poskrbeli za omejitev gostote prometa, ki se vije skozi njihov zaselek. Še najbolj bi jim ustrezala prepoved vožnje za tovornjake in druga večja vozila. Kaže, da jim v koprski občinski upravi ne bodo ugodili. Pojasnili so, da je prav zaradi ožine v Podpeči promet za večja vozila že zdaj omejen. “Po potrebi lahko sprejmemo dodatne ukrepe, ne vidimo pa razloga za prekategorizacijo te ceste v občinsko,” navajajo v koprskih občinskih službah.
Vlak mimo dvorišča štirikrat v eni uri
Ko klepetamo na dvorišču njegove zdaj zapuščene hiše, se izza ovinka pod vasjo pripelje prvi vlak s tovorom iz Luke Koper. Tdm, tdm, tdm, se še dolgo razlega znani zvok in popolnoma preglasi naš pogovor. Enak prizor se ponovi še trikrat v dobri uri, kolikor smo na obisku v Podpeči. “Železniški tiri so nas dobesedno stisnili pod skalovje. Od pretovora v pristanišču je odvisno, kolikokrat dnevno bodo kompozicije švigale mimo vasi. To smo primorani prenašati dan in noč. Skratka, miru že dolgo ni več,” je nezadovoljen Bordon.
Opozori, da hrup spremljajo vibracije, ponavljajoči tresljaji pa da so že pustili vidne sledi na objektih. Za nekatere je najverjetneje zaslužen tudi zob časa, a posledic vsakodnevnih voženj po tirih, ki so ponekod nameščeni tik ob hišah, ne gre zanemariti.
Zaradi ceste zazidani vhodi
Razpoke so se še okrepile, ko so skozi vas začeli voziti tovornjaki in celo hruške z betonom, ki tod ubirajo pot proti drugim zaselkom pod Kraškim robom. “Država in občina nimajo posluha za nas. Ne zmenijo se za naše težave, ker jim to pač ni v interesu,” grenko ugotavlja domačin. Na sprehodu po vasi nam Aleš Škamperle pokaže, kako so morali nekateri stanovalci zazidati svoje nekdanje vhode v hiše, ker so razširjeno cesto speljali tik ob stavbah.
Bordonu se zdi nepojmlji-vo, da je cesta skozi Podpeč kategorizirana kot državna, saj po njegovem mnenju ne ustreza niti normativom za lokalno cesto. “Ko so sredi devetdesetih let razširili cesto skozi vas, so predstavniki občine zatrjevali, da že pripravljajo različico obvoznice. Nisem jim verjel in sem jim celo navrgel, da zavajajo ljudi,” se spominja Bordon. Pravi, da je najmanj štirikrat prosil za srečanje s koprskim županom, ki pa v treh mandatih ni našel časa, da bi prisluhnil težavam, ki tarejo Podpečane.
Na obhodu po vasi se nam pridruži še Mavricij Kocjančič. “Saj lahko tudi sami vidite, da to ni cesta, ampak ulica. Tukaj ženemo konje in krave na pašo, potem pa se od nekje prikaže osemtonski tovornjak in ti hupa, ker se ne umakneš. Kam pa naj grem? Z živino v prepad ali na dvorišče kakšne hiše,” se sprašuje.
S traktorji vlekli turiste iz ožin
Zaupa nam še zanimivo prigodo, ki zlasti poleti postane skoraj stalnica v vasi. “Novodobni sistemi za navigacijo turistom sporočajo, da se lahko tudi mimo Podpeči odpeljejo proti Hrvaški. Ni se malokrat zgodilo, da smo ponoči s traktorji reševali voznike, ki so se z avtodomi ali prikolicami zagozdili v ožinah med hišami,” pove Kocjančič.
NATAŠA HLAJ
