Vrh FJK je vrgel še eno poleno Luki pod noge
Dežela Furlanija-Julijska krajina nasprotuje državnemu prostorskemu načrtu za Luko Koper. Dokumenti, ki so jih dobili iz Ljubljane, so po njihovem pomanjkljivi in ne upoštevajo evropske okoljske zakonodaje.
TRST> Vrh FJK je pregledal slovenske načrte o širjenju koprskega pristanišča v postopku državnega prostorskega načrta; ocena čezmejnih okoljskih vplivov tega načrta jih ni prepričala, zato so izdali negativno mnenje. Zaskrbelo jih je za varnost in zdravje prebivalcev v Tržaškem zalivu.
Koper bi moral upoštevati Trst
“To je mnenje na tehnični ravni, ki ga lahko še vedno spremenimo, če bomo dobili dodatne dokumente,” je k negativni odločitvi za časnik Il Piccolo in televizijo Rai pristavil odbornik za promet Riccardo Riccardi, ki po drugi strani zelo podpira načrte za širitev tržaškega pristanišča (podvojili bodo sedmi pomol, zgradili osmega, peti in šesti pomol pa bodo združili v enega velikega, vključuje pa tudi plinski terminal v Žavljah).
Eden od pomislekov vlade FJK je prav to, da slovenski dokumenti ne upoštevajo tržaških razvojnih projektov v pristanišču, in potemtakem skupnih vplivov obeh projektov na okolje. Po naših podatkih to sicer sploh ne bi bilo mogoče, saj so v Trstu svoje projekte predstavili šele pred nekaj dnevi in sploh še niso šli skozi okoljsko proceduro, medtem ko slovenski državni prostorski načrt nastaja že nekaj let.
Le milo za drago zaradi terminalov?
Poleg tega vlada FJK Sloveniji očita, da v dokumentaciji o državnem prostorskem načrtu ni podatkov o količinah nevarnih tovorov, o pričakovanem povečanju prometa na cestah, kam bodo odlagali izkopani mulj pri poglabljanju bazenov, koliko strupenih snovi vsebuje mulj, o čistilnih napravah in kanalizaciji, skrbi pa jih tudi, kako bo povečan promet ladij v Koper vplival na varnost plovbe v Tržaškem zalivu.
V tej odločitvi deželne vlade Furlanije-Julijske krajine marsikdo na obeh straneh meje vidi zgolj italijansko vračanje udarca, ker Slovenija nasprotuje plinskim terminalom. KG