Vrtanje predora Markovec

IZOLA, KOPER>40 do 50 tovornjakov, kopačev, nakladačev, bagrov, vrtalnih, brizgalnih, rezkalnih in drugih strojev pomaga upravljati 120 do 130 delavcev, ki delajo po dvanajst ur. Ni jim lahko. Zunaj jih bičajo nalivi ali žge poletno sonce, v predorskih ceveh jim pljuča polni zrak, nasičen s prahom, dimom in izpušnimi plini. Hrup in prepih sta še najmanj nadležna.

Več o delu v predoru preberite v ponedeljkovi tiskani izdaji Primorskih novic.

MIRJANA CERIN

Marjan Ortar je zadovoljen s potekom gradnje predora Markovec. Držijo se zastavljenih časovnih okvirov, geološka sestava tal jim ne povzroča večjih preglavic. Zdravko Primožič/Fpa

Priprava na razstreljevanje (za rahljanje kamenine), ki ga je zunaj predorskih cevi zaznati kot silovito pokanje. Stranski učinek je dim, a ga zunaj ni opaziti. Zdravko Primožič/Fpa

Razstreljevanje naznanijo z alarmom, še zadnjim opozorilom, da je treba nemudoma zapustiti predorsko cev Zdravko Primožič/Fpa

Zdravko Primožič/Fpa

Po vsakem odkopnem koraku geolog preveri strukturo hriba. Geometer (na fotografiji) pa dvakrat na dan izmeri, za koliko se je stisnila predorska cev. Na koprski strani to zaradi trde kamenine ni težava. Vijaki v ozadju so sidra. Zdravko Primožič/Fpa

Na koprski strani rahljajo kamenino z razstreljevanjem in jo drobijo z bagrom, na katerega nastavijo pikamer. Prašenje je neizbežno. V izolskem Pivolu minirajo. Povsod si pomagajo še z odkopnim bagrom. Zdravko Primožič/Fpa

Zdravko Primožič/Fpa

Zdravko Primožič/Fpa

Zdravko Primožič/Fpa

Prizor z izolske strani, ko skozi 25 do 35-centimetrsko plast brizganega betona vrtajo v hrib, da lahko vstavijo šestmetrska sidra. To je del statične konstrukcije predora. Zdravko Primožič/Fpa

Zdravko Primožič/Fpa