Vsak četrti Izolan pod minimalno plačo
Izolski Rdeči križ naj bi iz občinske blagajne letos dobil 65.000 evrov. Čeprav je to za 15.000 evrov več kot lani, v humanitarni organizaciji, ki ima status enega od izolskih društev, opozarjajo, da bodo za delovanje že tretje leto zapored dobili le 1930 evrov na mesec, medtem ko bi potrebovali 700 do 800 evrov več.
IZOLA > Znesek, namenjen njihovim programom, tudi deljenju paketov s hrano, bi jim zadostoval, če bi ga dobili v začetku leta, a prvi evri jim bodo začeli kapljati šele v začetku maja. V občinski upravi napovedujejo, da bo prihodnje leto drugače.
Da bi se z denarjem iz občinske blagajne začeli oskrbovali januarja, bi bil moral občinski svet proračun za letošnje leto sprejeti pred koncem lanskega leta, kar pa se v Izoli ni zgodilo. Zaradi tega je izolsko območno združenje Rdečega križa letos samo dvakrat razdelilo pakete s hrano in leto 2010 sklenilo s 3400 evri primanjkljaja, opozarja predsednik Vlado Ostrouška.
1. aprila je minilo eno leto, kar v izolskem Rdečem križu občanom, ki jih je življenje pahnilo v najhujšo stisko, zagotavljajo po en topel obrok na dan. Tako pomagajo preživeti 30 Izolanom, čeprav si želijo, da bi pomagali vsem 385, ki se morajo skozi mesec pretolči z manj kot 350 evri. Na stisko so se odzvali tudi v gostilni Istra, kjer pripravljajo tople obroke, za kar se jim (s časovnim zamikom) finančno oddolži Rdeči križ oziroma občina.
Preživeti z manj kot 229 evri na mesec
Ker pa vrednost posameznega paketa ne presega 20 evrov (vsebuje liter olja in prav toliko kisa, po kilogram sladkorja in riža, pol manj testenin, še manj piškotov, sardin in paštet, tri četrt kilograma marmelade in napitek), je bila ta pomoč precej skromna. Po drugi strani je stiska nekaterih Izolanov vse večja. To potrjujejo tudi številke, ki jih nizata Ostrouška in sekretar Sergio Bergamasco. Čeprav minimalna plača znaša 572 evrov, kar komajda omogoča preživetje, 385 občanov po podatkih zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne dobi niti 350 evrov na mesec (približno 160 jih mora preživeti celo z manj kot 229 evri) in tem izolsko območno združenje Rdečega križa deli pakete s hrano, manj kot desetini (30) pa omogoča po en topel obrok pet dni v tednu. 887 Izolanov je prijavljenih na zavod za zaposlovanje, le polovica jih prejema denarno nadomestilo.
Kar 4600 je upokojencev, od katerih jih 3100 dobi manj kot 420 evrov. Center za socialno delo je samo v prvih treh mesecih finančno podporo namenil 386 posameznikom in njihovim družinam, lani v vsem letu pa 1000.
56 območnih združenj Rdečega križa - nenavadnemu statusu društva navkljub - poleg humanitarne dejavnosti pripravlja še tečaje prve pomoči, ukrepa ob večjih nesrečah, organizira krvodajalstvo in darovanje organov ...
“Podatki kažejo, da je stanje zaskrbljujoče. Pojavila se je nova kategorija občanov, brezdomci oziroma 13 oseb, ki so ostale tudi brez stanovanja,” pojasnjuje Ostrouška. Z občino se dogovarja, da bi jim streho nad glavo priskrbeli v spodnjem delu stavbe na Dantejevi 18 (v Arrigoniju), a morajo na to pristati etažni lastniki. Dodatno težavo predstavlja dejstvo, da je celoten nabor prošenj za kakršno koli prebivališče skoraj trikrat obsežnejši (vseh je 34). Med prosilci je najti družino z dvema otrokoma.
Rdeči križ kot društvo za obiranje banan
Izolski Rdeči križ ne more več poravnavati tekočih obveznosti, stroškov za ogrevanje in elektriko denimo, ali zagotavljati plač (poleg sekretarja Bergamasca imajo še pogodbeno zaposlenega delavca). “Župan Igor Kolenc nam je rekel, da so okoliščine težke in da bo občinskega denarja za Rdeči križ več, ko bodo boljši časi. Nikakršnega upanja nam ni dal. Smo res podobni društvu za obiranje banan?” se sprašuje Ostrouška. Ker jim težave med drugim poraja slabo opredeljen pravno-formalni status, je v začetku leta predsednika Rdečega križa Slovenije Franca Koširja pozval, naj z občinskim vodstvom najde drugačno rešitev, do česar pa, tako Ostrouška, ni prišlo.
Ob vseh nejasnostih, ki jih območnim združenjem Rdečega križa prinaša status društva, je nerazumljivo tudi pojasnilo generalnega sekretarja Rdečega križa Slovenije Janeza Pezlja Ostrouški, češ da so območna združenja pravne osebe zasebnega prava. Tako navaja statut Rdečega križa.
Premalo dorečen odnos imajo tudi s krovno organizacijo. “Rdeči križ Slovenije je neka nadgradnja 56 območnih združenj, ki pa ne opravlja osnovne naloge - ne pokliče države, da bi nam zagotovila del državnih rezerv, paketov s hrano. Čeprav zaposluje 20 posameznikov, sadovi njihovega dela niso vidni. Od Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (Fiho) dobi 1,3 milijona evrov na leto, od katerih območnim združenjem nameni 187.000 evrov, tudi za njihovo delovanje (50.000 evrov). V Izolo pride manj kot 4000 evrov, ki jih porabimo za izvajanje krvodajalstva, ki zaobjema 120 občanov,” je kritičen Ostrouška.
Ali se bo maja potegoval za nov predsedniški mandat, še ne ve. Nadaljevati po sedanji poti se mu - častni vodstveni funkciji navkljub - ne zdi smiselno.
Težavam so botrovale volitve
V občinski upravi priznavajo, da so finančnim težavam izolskega Rdečega križa v začetnih mesecih botrovale lanske lokalne volitve, zaradi katerih niso pravočasno sprejeli proračuna za letošnje leto. “V obdobju začasnega financiranja občina ni imela pravne podlage za zagotavljanje denarja Rdečemu križu. Težave so bile letos še toliko večje, ker društvo od aprila lani izvaja tako imenovani program topli obroki za socialno ogrožene in ga ni želelo prekiniti. V prihodnje bomo te zagate reševali tako, da bomo proračun sprejeli pravočasno,” napoveduje županova svetovalka Kristina Zelić in opozarja, da lani oktobra dopolnjen zakon o Rdečem križu sam po sebi ne zagotavlja nemotenega financiranja območnih združenj, čeprav omogoča sklepanje neposrednih pogodb o sofinanciranju posebnih programov lokalnega pomena, ki jih izvajajo ta združenja.
Skladno s pogodbo o sofinanciranju delovanja izolskega Rdečega križa občina programom lokalnega pomena letos zagotavlja 65.006 evrov, in sicer 38.905 evrov za tople obroke, 23.836 evrov za prehranske pakete in 2265 evrov za teden starejših občanov.
Stroški dela in materialni stroški znašajo 23.255 in so načrtovani v enaki višini kot lani. Skladno z zakonom o Rdečem križu Slovenije je bilo treba ovrednotiti programe, ki jih bo financirala lokalna skupnost. Iz urada za družbene dejavnosti so Rdečemu križu poslali tabele za pripravo finančnega načrta. Programe so sami ovrednotili, iz njihovega finančnega načrta izhaja, da za stroške dela in materialne stroške mesečno potrebujejo 1938 evrov, daje vedeti Zelićeva in opominja še, da območna združenja Rdečega križa denar dobivajo tudi od ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Fiha, Rdečega križa Slovenije in donatorjev oziroma uporabnikov.
MIRJANA CERIN
