Vsak teden 30 novih prosilcev za pomoč
Center Karitas Koper ne domuje več v prostorih Župnije Koper za dijaškim domom v središču mesta. Poslej deluje na Vojkovem nabrežju 4a. Prostovoljci so pomoči potrebnim na voljo ob četrtkih, od 16. do 18. ure, od decembra do vključno februarja pa bodo od 15. do 17. ure.
KOPER> V tako imenovani stavbi medicine dela je center Karitas odprt štiri četrtke v mesecu. V sprejemni pisarni vodijo evidenco prosilcev za pomoč, se z njimi pogovarjajo o težavah in vrsti pomoči glede na razmere v družini, po pravilniku in kriterijih za dodelitev pomoči, ki jih predpisuje Škofijska karitas.
Lani je Istrska območna karitas v koprski občini pomagala 639 družinam tako v svojem centru kot na terenu.
Od hrane in oblačil do bele tehnike
V sosednjem prostoru skladiščijo hrano in pripravljajo pakete, upoštevaje število članov posamezne družine. “V paketu je hrana iz EU, iz intervencijskih zalog. Riž, testenine, moka, mleko (ni vedno, ker ga ne dobijo veliko in je omejeno z rokom uporabe). Škofijska Karitas dvakrat ali trikrat na leto iz drugih virov kupi še olje in sladkor, pločevinke, fižol, paradižnik, piškote, kremni namaz in marmelado. Tudi prašek, vendar ne vsak mesec,” opisuje Pavla Brec, vodja Istrske območne karitas.
Pomoči potrebni v centru najdejo tudi oblačila, obutev, pohištvo in belo tehniko. Predvsem člani mladih družin, ki so podnajemniki, nezaposleni ali dohodkov ne prejemajo redno, pa tudi pomoč pri plačevanju položnic. “Denarno pomoč laže urejajo v vaških Župnijskih karitas. Če ne morejo pomagati, jih usmerijo na Istrsko območno karitas ali na Škofijsko karitas Koper,” je pojasnila Pavla Brec.
Franica Grmek, socialna delavka na Škofijski karitas Koper, ki med drugim rešuje prošnje za finančno pomoč prosilcev iz Istrske območne karitas, jo je dopolnila: “Karitas prosilcem ne daje gotovine, ampak jim plača položnice. Edina denarna pomoč je pomoč za otroke, ki ji pravimo posvojitev na razdaljo, pri čemer starši prejmejo nakazilo na TRR. Obstaja tudi namenska denarna pomoč, na primer za plačilo šolske prehrane.”
Skladišče za hrano ter sprejemališče za pohištvo in belo tehniko ima Karitas tudi v Sv. Antonu.
Potrebujejo več prostovoljcev
V sprejemno pisarno (tudi pred selitvijo na Vojkovo nabrežje) prihaja vsak četrtek od 25 do 30 ljudi, pri čemer niso všteti tisti, ki želijo le oblačila ali obutev. “Prosilce za pomoč vprašamo po dokazilu o prejemkih oziroma o tem, da ne prejemajo denarne pomoči. Večina jih prihaja vsak mesec. Če le nekoliko presegajo cenzus, prihajajo vsak drugi mesec, ali pa le po pakete EU. Nekateri prihajajo le izredno. Bolj popustljivi oziroma bolj odprtih rok smo pri družinah z otroki,” opisuje Pavla Brec. Mnogi prosilci so tuji delavci, brez državljanstva ali stalnega prebivališča v Kopru, ki niso upravičeni do pomoči, ki jih lahko uveljavljajo v centru za socialno delo. V največji meri prihajajo iz nekdanjih jugoslovanskih republik, pred kratkim se je pojavila romunska družina.
S selitvijo v večje prostore bi potrebovali tudi več prostovoljcev, ki bi spremljali prosilce pomoči in jim pomagali najti prave artikle. Pavla Brec še opozarja, da je najbolje, če tudi tisti, ki bi radi kaj podarili, to storijo ob četrtkih popoldan. “Zgodilo se je, da je kdo prišel kakšen drugi dan in podarjeno pustil pred vrati. To meče slabo luč na Karitas, češ da imamo stvari pred vrati, a nas ne zanimajo. Če nas kdo pokliče, posebej v vaških Karitas, se lahko dogovorimo tudi za prevoz,” je povedala.
NIVES KREBELJ