Vsakdo lahko zgradi batano
Batana, ki so jo v nedeljo začeli graditi na piranskem pomolu, bo do konca tedna imela dokončano ogrodje. Prihodnji teden ji bodo dodali oplato in palubo, zatem jo bodo še zaščitili in pobarvali. Zaplula bo 31. avgusta, ko jo bodo prodali na licitaciji. Če jo bo kupil kdo iz Pirana, bo morda tamkajšnji mandrač po mnogih letih dobil prvo takšno plovilo.
PIRAN > “Sram me je to priznati, a v Piranu že najmanj 15 let ni niti ene batane,” pravi Slobodan Simič Sime iz zavoda Mediteranum, idejni oče projekta gradnje batane na piranskem pomolu. Več teh tradicionalnih lesenih plovil je še vedno moč videti v Strunjanu, Kopru in Izoli, vse bolj priljubljene pa so v Rovinju.
Batana, ki so jo poleti 2009 zgradili na koprskem Prešernovem trgu, je zdaj razstavljena pred hotelom Krka v Strunjanu. Zanjo skrbijo člani zavoda Mediteranum, jo vsako leto prebarvajo, zaščitijo pred vremenskimi vplivi in tudi zamenjajo kak kos lesa. “Bistvo je pokazati, da je batano mogoče zgraditi. Čeprav ta, ki smo jo izdelali v Kopru, ne pluje, ni to nič hudega, tudi v parku v Strunjanu jo vidi veliko ljudi,” pravi Slobodan Simič Sime. Osemmetrski batelon, ki ga je pred tremi leti v Kopru zgradil Elvio Brajkovič, pa pluje in vozi turiste na izlete. “Navdušeni so predvsem nad pogledom z morja na luko, saj je ta povsem drugačen kot s kopnega,” pravi Brajkovič.
“Teh drobnih plovil niso delali v škverih, pač pa doma, v kleteh in na ulicah. Spretnost izdelave, ki je bila pred 30 ali 40 leti še nekaj povsem običajnega, je potem izginila. Zdaj skušamo pokazati, da gradnja batane ni zelo zahtevna,” meni Sime. Pred nekaj leti je izdal monografijo Batane Istre, v kateri je popisal postopek izdelave, objavljeni so tudi načrti. “Zatem, ko je knjiga izšla, je bilo izdelanih približno 20 batan, naredil jo je celo 83-letni mizar, ki je želel prispevati k ohranjanju dediščine,” je navdušen Sime.
V Piranu so batanam pravili bateline, bateli ali sandolini - to so bila lesena plovila, dolga do štiri metre z ravnim dnom. Takšno zdaj pod vodstvom Simeta v Piranu gradita Aljoša Vidakov in Arian Sau. “Orodje, ki ga uporabljava, najdemo v vsaki garaži; dve žagi, dleto, kladivo - s tem je mogoče zgraditi barko,” pravi Vidakov. Plovilo zdaj gradi prvič, nekaj izkušenj pa že ima s popravili lesenih bark. Ko dela, mu pod prste vsak dan gleda po več kot 150 mimoidočih. “Material za štiri metre dolgo batano stane 1000 evrov, spreten fant pa jo lahko izdela v dveh ali treh tednih. In na nobenem drugem plovilu ne uživaš tako kot na leseni barki,” pravi Sime.
Ker je v Sloveniji veliko kakovostnega lesa, ki bi ga lahko uporabili za lesno ladjedelstvo, ustanavljajo združenje, ki ga bo populariziralo. “Ne govorimo le o morju, tudi na Bledu in drugod imajo lesena plovila,” še dodaja Sime. Les za batano, ki jo zdaj gradijo, so najprej nekaj let sušili, nato iz njega po načrtih izrezali 70 kosov, zdaj jih le natančneje obdelujejo in sestavljajo.
HELENA RACE
