(LOKALNE VOLITVE) Vsi koprski županski kandidati bi želeli graditi več stanovanj

KOPER > “Za stanovanjsko gradnjo bi najprej izkoristila zemljišča, kjer je infrastruktura že urejena in so zavoljo tega možne izvedbe prizidkov za mlade družine k obstoječim hišam ter možnosti obnove zapuščenih objektov. Obrtne cone in tehnološki park sodijo na prometno dobro dostopna območja, kjer ne bodo obremenjevali stanovanjskih naselij. Prostor je omejen, zato moramo z njim ravnati premišljeno,” pravi Jasna Softić (Rumeni in modri).

Za obrtno cono na Serminu, morda na Bivju

Kje naj bi bila bodoča obrtna cona, je najbolj konkreten Peter Bolčič (SDS): “Obrtno cono je potrebno širiti neposredno ob obstoječi na območju Serminga, zemljišče odkupiti oz. uveljavljati predkupno pravico. Če to ne bo možno, je novo cono potrebno zgraditi na območju nekdanje tovarne Iplas.”

Nik Popovič (KJN) pravi, da bo za obrtno cono in tehnološki park skupaj s stroko predlagal tri do štiri lokacije, odločitev pa bo sprejel skupaj z občani. “Stanovanja bomo začeli graditi na Dolinski cesti, kjer bomo ustvarili tudi nova parkirna mesta in vso potrebno infrastrukturo. Tam smo predvideli 400 neproftinih stanovanj izključno za Koprčane, zemljišče pa je občinsko že deset let.”

Matej Sukič (Pirati) bi stanovanjsko gradnjo usmerjal v notranji razvoj mesta, na območja Dolinske, Semedele, Žusterne ter v zaokroževanje Bertokov in Prad. “Prednost bi dali dostopnim najemnim stanovanjem in prenovi degradiranih površin. Gospodarske in obrtne dejavnosti bi razvijali predvsem na Serminu, tehnološki park bi iskali v potencialu prestrukturiranja nekdanjih industrijskih območij Cimosa in Tomosa.” Tudi Aleš Bržan (LAB) navaja konkretne lokacije. “Lokacije na Serminu, na Bivju in ob koprski vpadnici so prometno dostopne, končni izbor poslovno-gospodarske cone pa bo odvisen od možnosti prostorske umestitve. Pri stanovanjih pa je zasebni gradnji namenjenih več območij, tudi ob Ferrarski ulici. Javna najemna stanovanja pa bo občina zagotavljala z gradnjo osmih novih stolpičev na Dolinski in s preureditvijo starega zdravstvenega doma.”

Ostali kandidati so manj konkretni, izrazili pa so podporo tako novi obrtno-tehnološki coni kot tudi povečanju stanovanjskega fonda. “Prostor moramo načrtovati glede na potrebe ljudi, ne interese posameznih investitorjev. Naš cilj je najmanj 100 novih javnih stanovanj letno,” je odgovoril Alan Medveš (Levica). Podobno Mateja Hrvatin Kozlovič (Svoboda in Zavedno): “Stanovanjsko gradnjo moramo načrtovati tam, kjer lahko zagotovimo komunalno, prometno in družbeno infrastrukturo. Prednost naj imajo prenova degradiranih območij in smotrna raba že pozidanih površin, ne poseganje v najboljša kmetijska zemljišča. Obrtne cone in tehnološki park pa moramo umeščati premišljeno, ob glavnih prometnih povezavah.” Stojan Prinčič (SD) poudarja, da mora odločitev temeljiti na analizi in usklajevanju s prebivalci. Pri načrtovanju novih sosesk pa je treba upoštevati razvoj komunalne infrastrukture, drugih omejitev v prostoru in lastništvo zemljišč. Zmago Jelinčič (SNS) bi najprej pregledal sedanji OPN, v katerem bi našel ustrezne rešitve, hkrati pa zamenjal in izločil načrte, ki ne ustrezajo prebivalcem mesta. Tudi Samir Šaković (Resnica) podpira razvoj obrtne cone in tehnološkega parka: “Najprej je treba pospešiti dokončanje že začetih projektov, hkrati pa omogočiti novo stanovanjsko gradnjo, kjer jo lahko ustrezno podpremo s cestami in drugo infrastrukturo..”

Kako zmanjšati razlike med mestom in podeželjem

Vsi kandidati tudi poudarjajo uravnotežen razvoj podeželja in mesta. Strinjajo se, da mora vsak kraj imeti možnost razvoja in vsak prebivalec dostop do kakovostnih javnih storitev. Podpirajo izboljšanje prometnih povezav.

“Potrebujemo uravnotežen razvoj celotne občine, več pristojnosti in sredstev za krajevne skupnosti ter participativni proračun v višini najmanj treh odstotkov občinskega proračuna,” je program Alana Medveša. Mateja Hrvatin Kozlovič poudarja, da mesto in podeželje nista nasprotnika, ampak dva enakovredna dela občine. “V vseh naseljih moramo zagotavljati dostop do osnovne infrastrukture, urejene ceste, vodovod, kanalizacijo, javni prevoz in dostopne storitve. Zato se naš slogan glasi En Koper. Za vse generacije.” “Nedopustno je recimo, da del Dekanov še nima kanalizacije, da nekatera naselja nimajo povezave na optično kabelsko omrežje, da so nekatere ceste slabo vzdrževane,” opozarja Stojan Prinčič. Matej Sukič poleg ostalih zadev napoveduje okrepljeno podporo kmetijstvu ni iskanje rešitev za ohranitev trgovin, pošt in bankomatov.

Do zdajšnjega odnosa do podeželja je zelo kritičen Nik Popovič: “Tudi po več prošnjah občanov je občina neodzivna. Zato bomo seje občinskega sveta organizirali tudi po krajevnih skupnostih. Participativni proračun bo dvakrat večji in deljen dvakrat letno.” Aktualni župan Aleš Bržan spomni na opravljeno v tem mandatu: prenovo šol in vrtcev, 38 kilometrov cest, gradnjo kanalizacije za 2000 ljudi, s čimer nameravajo nadaljevati tudi v prihodnje. “Oddaljenost od središča ne sme pomeniti slabše kakovosti življenja,” pravi Bržan. Jasna Softić ne želi deliti občine na mesto in podeželje, saj se je urbano naselje razširilo v eno strnjeno celoto. Krajevne skupnosti morajo imeti več besede pri odločanju o naložbah, pravi. “Podeželju bomo zagotovili boljšo infrastrukturo, javne storitve in prometne povezave, vendar bomo hkrati strogo varovali najboljša kmetijska zemljišča,” podobno meni Peter Bolčič. Samir Šaković izpostavlja, da je treba pri načrtovanju razvoja prisluhniti potrebam prebivalcev tako mestnega jedra kot v zaledju, Zmago Jelinčič pa, da je nujno urediti komunikacijske povezave z okoliškimi naselji.