Waldorfski vrtec tudi v Kopru?
Pred več kot desetimi leti so si starši, ki jih navdušuje waldorfska pedagogika, začeli prizadevati, da bi tudi v Istri zaživela vrtec in šola. A najprej niso imeli usposobljenih vzgojiteljev oziroma učiteljev, zatem ni bilo dovolj otrok. Zdaj upajo, da bo vrtec zaživel jeseni.
KOPER > Waldorfska iniciativa je v Istri že leta 2003 združila starše, ki so želeli svojim predšolskim otrokom ponuditi drugačno izobraževanje od klasičnega, ki ga nudijo javne šole. Organizirali so že prva srečanja in igralne urice za najmlajše. Tri leta zatem so prek ljubljanske waldorfske šole objavili razpis za vpis v prvi razred, se za prostore dogovarjali s Centrom za korekcijo sluha in govora v Portorožu, a zaradi premalo vpisanih otrok je ostalo le pri zamisli.
Na potezi so starši
Otroci, ki so jim starši takrat želeli ponuditi drugačno obliko šolanja, so zdaj v zadnjih razredih običajnih osnovnih šol. Štiri družine pa so se preselile v Maribor, kjer otroci obiskujejo waldorfsko šolo, ena od mam je razredničarka na tej šoli, druge tri pa so vzgojiteljice v waldorfskem vrtcu. Kljub temu zanimanje za tovrstno pedagogiko v Istri ni zamrlo in jeseni naj bi vendarle odprli vrtec. “Dogovarjamo se z vzgojiteljico iz Ljubljane, ki bi lahko prišla v Koper. Če bi jeseni želeli odpreti waldorfski vrtec, bi morali imeti vpisanih deset otrok. Imamo priložnost, na potezi so starši,” pravi Tanja Brecelj Vatovec.
Opaža, da v Istri ljudje ne vedo dovolj o waldorfski pedagogiki, mnogi menijo, da otrokom dovoljuje, da se le igrajo in pojejo, nekateri ji predpisujejo verski predznak. “Ko se pogovarjam s starši, mnogi potožijo, da ni alternative javnemu šolstvu, hkrati pa ne storijo dovolj, da bi si sami odprli drugačne možnosti,” dodaja.
Na Primorskem le dva vrtca
“Tradicionalni sistem uči, kako postati koristen člen družbe, ki bo znal, kar je treba, ko se bo zaposlil. Waldorfska pedagogika pa iz otroka potegne njegovo individualnost, cilj je vzgoja za življenje. Enako vrednost daje intelektualnim, artističnim in ročnim predmetom,” prednosti opisuje Irena Menih.
Waldorfska šola je v slovenskem učnem sistemu priznana, omogoča jo zakon o šolstvu, ki dopušča zasebne šole s koncesijo. Podobno je z vrtcem. Sofinancira ga država oziroma občina, nekaj pa prispevajo tudi starši; zneski so odvisni od njihovih dohodkov, običajno pa za kakih 15 odstotkov višji kot v javnih vrtcih.
Obe sogovornici sta se z waldorfskim načinom izobraževanja seznanili tudi ne šolanjih za učitelje in vzgojitelje. Pedagoški proces je povsem drugačen od običajnega, človeka gleda kot celostno bitje in upošteva njegovo individualnost. Tudi pristop učiteljev je drugačen; isti razredni učitelj otroka spremlja od prvega do devetega razreda in se z njim razvija. Učbenikov nimajo, predmeti si sledijo po etapah; tri tedne imajo po dve uri glavnega predmeta na dan (slovenščina, matematika ...), ostale ure jim zapolni glasba, risanje form, slikanje, ročna dela ... Vse pa je prežeto s spodbujanjem ustvarjalnosti.
Prvo waldorfsko šolo so odprli v Ljubljani pred 20 leti, imajo jo tudi v Mariboru, Celju in Radovljici. Vrtcev je precej več, dva tudi na Primorskem; v Bukovici (zdaj že drugo leto) in v Ajdovščini (odprli so ga oktobra lani), pripravljajo se tudi na ustanovitev osnovne šole.
HELENA RACE