Z mladimi življenje teče dalje

Istra
, posodobljeno:

Kdo pravi, da najdemo krvodajalce le med starejšo populacijo? Zgornja fotografija je dokaz, da to ne drži. Res pa je, da mladi potrebujejo nekaj spodbude ali vsaj telefonski klic, z izolskega Rdečega križa na primer.

 Rdeči križ in Center za transfuzijsko dejavnost sta pritegnila 
mlade krvodajalce.
Rdeči križ in Center za transfuzijsko dejavnost sta pritegnila mlade krvodajalce.Zdravko Primožič/Fpa

IZOLA > V včerajšnji akciji je kri darovalo 22 mladih, ki štejejo med 20 in 30 let. V znak hvaležnosti so dobili rdečo majčko Rdečega križa s pomenljivim napisom “Kdaj si zadnjič ... dal(a) kri?” Med obiskovalci Centra za transfuzijsko dejavnost Izola sta bila tudi 23-letna Mojca Princes, izolska študentka psihosocialne pomoči v Novi Gorici, in 29-letni Anis Dulić, prav tako doma iz Izole, ki dela in končuje študij menedžmenta v Kopru.

“Nič te ne stane in nič te ne boli”

Prva je kri v zadnjih štirih letih darovala že nekajkrat, čeprav priznava, da ni redna krvodajalka. Za tokratno gesto se je odločila, ker se zaveda, da lahko življenjsko tekočino nekoč v prihodnosti tudi sama potrebuje. “Želela sem narediti nekaj dobrega za druge,” je bila jasna.

Nazoren je bil tudi Dulić, ki je kri prvič daroval v okviru lanske študentske tridnevne akcije. “Takšno darovanje te nič ne stane, nič te ne boli pa še nekomu pomagaš. S štirimi decilitri in pol tekočine, kolikor ti jo vzamejo naenkrat, lahko pomagaš trem posameznikom, kar ti mora biti v osebno zadovoljstvo.” Oba sta zagotovila, da bosta ostala krvodajalca.

Za eno nesrečo lahko porabijo kri stotih darovalcev

Danes so kri darovali člani izolskega Moto kluba Kondor, ki center za transfuzijsko dejavnost obiščejo najmanj vsako poletje. Dobro vedo, da so v času turistične sezone prav motoristi na cestah ranljiva skupina. Čeprav izolski center deluje zgolj ob torkih, četrtkih in petkih od 7.30 do 11. ure, so zaradi vnaprejšnjega dogovora tudi danes odprli vrata. Sprejeli so različne darovalce, ne samo članov omenjene skupine.

“V Istri je krvodajalstvo dobro utečeno. Veseli nas, da je veliko ljudi pripravljenih dati kri, še zlasti, ko potrebe po njej narastejo zaradi izjemnih okoliščin. Vključiti tiste, ki že imajo krvodajalsko izkušnjo, pa je vselej dobrodošlo,” pravi Slavica Maver, specialistka transfuzijske medicine.

Premalo se namreč zavedamo, da lahko en sam zaplet pri porodu reši kri desetih krvodajalcev, prometno nesrečo pa kri 50 do stotih krvodajalcev. V tem letnem času so potrebe po krvi najbolj nepredvidljive.

V transfuzijski dejavnosti v Sloveniji zabeležijo 62.000 krvodajalcev na leto, ki kri darujejo 97.000-krat. 60 odstotkov je moških, kri lahko darujejo štirikrat na leto, ženske trikrat. Najpogosteje darovana tekočina je skupine A+ ali 0+ (31 oziroma 30 odstotkov), sledijo B+, A-, 0-, AB+, B- in AB-.

Rdeči križ je s 56 območnimi združenji organizacijo krvodajalstva prevzel leta 1953. Vzpostavil je prostovoljno, brezplačno in anonimno dejavnost.

MIRJANA CERIN