Z nadomestilom so proračune polnili, z davkom jih bodo praznili
Čeprav se je o novem davku na nepremičnine še pred uvedbo veliko govorilo, se v izolski in piranski občini nanj niso najbolje pripravili. Za razliko od koprskega javnega stanovanjskega sklada niso predvideli, da ga bodo morali plačati tudi za neprofitna stanovanja. Občinam to utegne povzročiti finančne težave. Morda bosta potrebna celo rebalansa nedavno sprejetih proračunov.
ISTRA > V izolski in piranski občinski upravi so bili sprva prepričani, da bodo z davkom nadomestili dosedanje nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, ki pa ga 182 piranskim neprofitnim najemnikom niso zaračunavali. Terjali so ga le od najemnikov občinskih poslovnih prostorov in pa od 319 izolskih ter približno 700 koprskih najemnikov neprofitnih stanovanj.
Višino nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč so različno zaračunavali, odvisno od lokacije nepremičnin, njihove opremljenosti in podobno. Koprski javni stanovanjski sklad je za povprečno, 51 kvadratnih metrov veliko stanovanje iz leta 1945, zahteval 36,37 evra. Izolska občina pa je za 55 kvadratnih metrov veliko stanovanje terjala 33,24 ali 41,93 evra nadomestila, odvisno od naštetih dejavnikov.
Občine bodo do leta 2016 dobivale toliko davka na nepremičnine, da bo prihodek enak nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč, ki so ga odmerile v letu 2012 (z razliko bodo polnili državni proračun). Od leta 2017 pa bodo davek, pobran v posamezni občini, enakovredno delili med občinsko in državno blagajno. Davčni upravi bo podatke (do 15. februarja) poslala geodetska uprava. Črpala jih bo iz registra nepremičnin in evidence trga nepremičnin - glede na stanje 1. januarja v letu, za katero se davek odmerja.
Sprejeti zakon je drugačen od napovedanega
Koliko več bo znašal novi davek na nepremičnine, v izolski občinski upravi ne vedo. Po našem poizvedovanju so ugotovili, da je državni zbor sprejel drugačno različico zakona od predlagane. “V njej ni več predvideno, da bi davek na nepremičnine plačevali najemniki neprofitnih stanovanj. K plačilu davka zavezuje le najemnike denacionaliziranih stanovanj, čeprav bi bilo logično, da bi tudi najemnike neprofitnih stanovanj, saj so plačevali nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,” pojasnjuje županova svetovalka Kristina Zelić. Prepričana je, da zakonska določila niso najbolje dodelana. Klicala naj bi po podrobnejših opredelitvah v podzakonskem aktu. “Kdo bo dajal podatke o stanovanjih za odmero davka? Občina bo terjala dodatna pojasnila,” napoveduje.
Davek le malo nižji od povprečne mesečne najemnine
Koprski stanovanjski sklad je za povprečno, 51 kvadratnih metrov veliko stanovanje, že predvidel višino novega davka. Ker ga Gurs vrednoti na malo manj kot 78.500 evrov, bodo morali zanj plačati približno 100 evrov davka. To je skoraj trikrat več, kot je doslej znašalo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. S 100 evri plačila se bodo približali enomesečni najemnini za stanovanje, ovrednoteni na 126 evrov.
“Po naših prvih ocenah bo novi davek blagajno sklada obremenil za približno 120.000 evrov letno. To pomeni desetino obračunanih najemnin ali 40 odstotkov denarja, ki smo ga doslej namenjali za vzdrževanje neprofitnih stanovanj. Novi zakon bo imel zelo negativne učinke na naše delo. Ne gre pozabiti, da na stanovanjskem področju uresničujemo socialno politiko in z oddajanjem stanovanj ne služimo,” poudarja Igor Franca, pomočnik direktorja koprskega javnega stanovanjskega sklada.
Na skladu menijo, da bi moral biti davek na nepremičnine prihodek občin. Tako naj bi bilo v večini evropskih držav. Menijo tudi, da bi moral biti bistveno nižji, vsaj za socialno šibkejše in posredne uporabnike občinskega proračuna, kot so javni zavodi - vrtci šole, zdravstveni domovi, športni in kulturni objekti. V Sloveniji pa je to le mehanizem za polnjenje državnega proračuna, opozarjajo, čeprav uvedbi davka ne nasprotujejo.
V koprskem stanovanjskem skladu menijo, da je neprofitna najemnina prenizka, saj v povprečju dosega tretjino tržne najemnine. Višina neprofitnih najemnin se ni spremenila že deset let. Za inflacijo od januarja 2003 do maja 2013 pa pravijo, da je dosegla skoraj 35 odstotkov.
Občinam letos toliko davka, kolikor nadomestila
Čeprav bo davek na nepremičnine večinoma višji od dosedanjega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, bodo občine letos dobile toliko davčnih prihodkov, kolikor so odmerile nadomestila v letu 2012.
Koprska občina je predlani z nadomestilom zbrala 10,525.378 evrov, glavnino (dobrih devet milijonov) od podjetij. Za letos se je nadejala 11.078.643 evrov teh prihodkov. Piranska občina pa je leta 2012 z nadomestilom zbrala 3,033.727 evrov. Še manj ga je odmerila izolska občina - v višini 1,627.000 evrov (lani celo manj, 1,576.000 evrov, ker so ga znižali). Zelićeva ob tem opozarja, da v celoti odmerjenega nadomestila niso dobili. “Samo za obdobje 2009-12 nam zavezanci, večinoma že propadla podjetja, dolgujejo za milijon evrov nadomestila. Natančnega seznama dolžnikov pa nimamo, ker nam ga ne davčna ne carinska uprava ne želita sporočiti.”
V piranski občinski upravi glede odmere novega davka pravijo, da imajo zgolj simulacije izračunov, ki jih je pripravilo ministrstvo za finance. Pri tem je upoštevalo podatke iz registra nepremičnin in Geodetske uprave RS. Vendar v registru nepremičnin v Piranu ugotavljajo napake. “Vse aktivnosti usmerjamo zdaj v ažuriranje podatkov lastništva nepremičnin v lasti piranske občine,” je jasna Tucakova.
MIRJANA CERIN