Z njive na krožnik - bolj zdravo in bolj varno
V koprski kmetijski zadrugi Agraria vidijo priložnost istrskega kmetijstva v integrirani pridelavi sadja in zelenjave. Danes so pred svojimi prostori odprli vrtno sezono, s čimer želijo promovirati tovrstno pridelavo, potrošnikom in kmetovalcem pa nuditi informacije in nasvete.
KOPER> Odprtje vrtne sezone je le eden izmed več kot 25 dogodkov, na katerih bo Agraria prisotna. S pomočjo evropskih sredstev bodo tako intenzivno informirali in izobraževali o kakovostnejši in varnejši integrirani pridelavi.
Po besedah vodje proizvodnje pri Agrarii Patricije Pirnat bodo danes nudili strokovno svetovanje in razkazali vzorčne vrtove. Dobavitelji bodo obiskovalcem pokazali, kako se uporablja izdelke za zdravo rast rastlin, organizirali pa bodo tudi strokovna predavanja in degustacije.
Integrirana hrana predstavlja konkurenčno prednost
Da Agraria vidi svojo prihodnost tudi v pospeševanju slovenskega integriranega sadja in zelenjave, je na novinarski konferenci ob današnjem dogodku potrdil tudi direktor zadruge Bojan Frančeškin. Kot priznava, trenutno poslovno stanje ni rožnato, so pa optimisti glede prihodnosti. Doma pridelana integrirana hrana namreč lahko predstavlja njihovo konkurenčno prednost, poudarja, kar bo v naslednjem letu omogočilo boljše poslovne rezultate.
Priložnost za istrsko kmetijstvo
Predsednica Agrarie Jožica Bolčič je omenila prednosti integrirano pridelane hrane, ki je bolj zdrava in varna, saj pride tako rekoč “z njive na krožnik”. Takšen način kmetovanja predstavlja tudi priložnost za istrsko kmetijstvo, je prepričana. Zanj je namreč značilna razdrobljenost in povečini terasaste parcele, kjer ni mogoča uporaba večje kmetijske mehanizacije, zaradi česar so tamkajšnji kmetje nekonkurenčni.
Premalo zemljišč
Po drugi strani pa se soočajo z dejstvom, da je čedalje manj zemljišč na razpolago. “Še to, kar imamo, nam pobirajo ali za ceste ali za tunele,” je opisala stanje. Med bolj perečimi težavami je omenila premajhno število akumulacij za potrebe namakanja, problem odpadnega materiala, odnos trgovcev ter tudi določene omejitve, ki jih spravljajo v podrejen položaj.
Problem zaščitnih sredstev
Tako denimo pri nas ni na voljo določenih zaščitnih sredstev, ki se pri integrirani pridelavi uporabljajo v drugih evropskih državah. Slovenski kmetje teh sredstev iz tujine ne smejo kupovati, istočasno pa se na naših policah prodaja tuja integrirano pridelana zelenjava, pri kateri so uporabljali ista, pri nas prepovedana sredstva.
Pirnatova je opozorila tudi na škodo, ki so jo pridelkom povzročile jesenske poplave. Bolčičeva pa je bila ob tem kritična do mačehovskega odnosa sklada kmetijskih zemljišč, ki je po njihovih informacijah šele zdaj izbral izvajalca za sanacijo prizadetih zemljišč.
STA