Z volilnih plakatov nas lahko nagovarjajo tudi obsojenci
Na letošnjih volitvah bodo kandidirali tudi obsojeni kandidati, ki jim grozi zapor. Med njimi sta zaradi korupcije pravnomočno obsojeni prvak SDS Janez Janša in koprski župan Boris Popovič. Ta je bil doslej sicer pravnomočno obsojen “le” na pogojne zaporne kazni predvsem zaradi razžalitev in zatajitve davkov, zaradi zlorabe položaja županske funkcije pa so ga pred kratkim obsodili na tri leta zapora. Sodba še ni pravnomočna.
KOPER > Ali so še drugi kandidati pravnomočno obsojeni, javnost ne more izvedeti, ker gre za varovane osebne podatke.
Naši zakoni in ustava ne prepovedujejo, da bi kdorkoli kandidiral. Kandidirajo torej lahko tudi obsojenci, ki čakajo na prestajanje zaporne kazni, in celo zaporniki. Pomembno je le, da so stari 18 let in so slovenski državljani, pri lokalnih volitvah pa je dodaten pogoj ta, da morajo imeti stalno bivanje v tisti občini, kjer kandidirajo.
Po drugi strani pa imamo zakone, po katerih javna funkcija poslanca, župana ali državnega svetnika preneha, če je slednji pravnomočno obsojen na več kot šest mesecev zaporne kazni. Ampak to ni ovira, da na naslednjih volitvah ne bi ponovil kandidature in bil morda celo spet izvoljen.
Cerar opozarja na nizko politično kulturo
Zanimivo je, da mora vsak javni uslužbenec prošnji za službo obvezno priložiti potrdilo o nekaznovanosti, njegov šef pa je lahko obsojenec. Za kandidaturo na volitvah sta namreč pri nas dovolj državljanstvo in polnoletnost.
“Naša zakonodaja je v tej smeri res nenavadno odprta,” ugotavlja pravnik Miro Cerar. Takšna ureditev je smiselna denimo za nekoga, ki se odloči za kandidaturo tik pred iztekom zaporne kazni, saj bo ob morebitni izvolitvi znova svoboden človek. Če tega ne bi smel, bi se mu odrekala ustavna pravica biti voljen in opravljati javno funkcijo.
Drugače pa je s kandidati, ki so pravnomočno obsojeni in gredo v kandidaturo še pred prestajanjem kazni. “To je stvar politične kulture in političnih standardov, ki so pri nas žal zelo nizki. Večkrat se nagrajuje nekaj, kar je v nekaterih drugih državah po svetu povsem nesprejemljivo. Nekdo, ki je bil pravnomočno obsojen, v državah z visokimi političnimi standardi in politično kulturo ne bi niti pomislil na kandidaturo, saj ga volilci tudi ne bi podprli,” pravi Cerar.
Glede obsodbe Janeza Janše opozarja, da je Janša napovedal uporabo izrednih pravnih sredstev in torej obstaja tudi možnost, da vrhovno ali celo ustavno sodišče obsodbo razveljavi. Ker gre za vidnega politika in dolgoletnega nosilca javnih funkcij, Cerar meni, da bi vrhovno sodišče napovedano revizijo postopka moralo obravnavati urgentno, da bi bilo čimprej jasno, ali bo sodba obstala ali ne.
V Kopru možne predčasne volitve
Ker bi Janša na državnozborskih volitvah kandidiral za poslanca, ki pa mu po zakonu funkcija preneha ob pravnomočni obsodbi nad šest mesecev zapora, se pojavljajo ugibanja, ali je kandidatura sploh smiselna.
Pri koprskem županu Borisu Popoviču, ki je sicer še nepravnomočno obsojen na tri leta zapora, pa bi njegova vnovična županska izvolitev v primeru, da sodba postane pravnomočna, povzročila predčasne županske volitve. A se glede tega lahko odločajo izključno Koprčani in Koprčanke. “Zagotovo bi bile potrebne kakšne spremembe zakonodaje, ampak te morajo biti izredno premišljene. Populistične spremembe zakonodaje ne pridejo v poštev,” pravi direktor državne volilne komisije Dušan Vučko.
Pravnomočne obsodbe skrite pred javnostjo
Ker osebni podatki iz kazenske evidence po predpisih Evropske unije in Sveta Evrope veljajo za občutljive in jih varuje tudi zakon o varovanju osebnih podatkov, slovenska javnost ne more izvedeti, kolikokrat je bil kdo od kandidatov pravnomočno obsojen in za katera kazniva dejanja. “Gre za pravne posledice kazenskih sodb, ki imajo posledice za zaposlovanje in za določene funkcije in kot take so namenjene samo temu in ne splošni javnosti,” so sporočili s pravosodnega ministrstva, kjer vodijo omenjeno kazensko evidenco. Cerar glede tega meni, da bi podatki o pravnomočnih obsodbah morali biti dostopni javnosti, saj so pomembni pri presojanju primernosti kandidatov za javne funkcije.
TATJANA TANACKOVIČ
