Za Morsko vilo najprej soglasje, nato preklic
Zaplet z izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo ankaranske mrliške vežice v elitno vilo z bazenom dobiva nove razsežnosti. Izvedeli smo, da sta si dve stranki, ki sta sodelovali v postopku in sta sprva soglašali s takšnimi načrti, po izdaji dovoljenja premislili in sta svoje soglasje preklicali.
ANKARAN> V Upravni enoti Koper nam imen strank, ki so jih zaradi takšnega ali drugačnega interesa v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, pozvali k sodelovanju, sicer niso razkrili. Sklicevali so se na varovanje osebnih podatkov.
Pregledovanje prostorske baze geodetske uprave je kmalu pokazalo, da je ena od teh zagotovo župnija Ankaran, ki s spodnje strani meji na parcelo v lasti koprskega gradbenega podjetja Grafist. Druga bližnja zemljišča so v lasti Mestne občine Koper, Sklada kmetijskih zemljišč, ob parceli pa poteka še pot, ki ima status javnega dobra. Zaradi služnosti na enem od tamkajšnjih zemljišč so k izdaji soglasja pozvali še eno stranko. Tega podatka nismo mogli preveriti, ker z njo nismo uspeli priti v stik. V ankaranski župniji nam je župnik Mirko Simončič potrdil, da je sprva prižgal zeleno luč gradbenim načrtom investitorja. Ker je predsednik KS Ankaran Gregor Strmčnik prepričan, da koprska upravna enota župniku ni predstavila točnih načrtov, smo Simončiča vprašali, ali takšna informacija drži. “Ne. Vedel sem, kaj nameravajo urediti na zgornjih parcelah. Ni bilo govora o drugem kot o hiši z bazenom. S tem sem soglašal, vendar sem jasno dal vedeti, da bi morali ob tem čim prej poiskati novo lokacijo, kjer bi lahko uredili pokopališče,” pravi sogovornik. Zakaj je torej preklical soglasje, ko je videl izdano gradbeno dovoljenje? “Ker v dokumentih nikjer ni bila predvidena lokacija za novo pokopališče. Ni bilo prav, da niso upoštevali mojega mnenja,” je zdaj razočaran župnik, ki se počuti skorajda izigranega. V gradbenem dovoljenju sicer takšne določbe običajno niso zapisane, ker takšni “pogoji” ne sodijo v tovrstno dokumentacijo.
V Upravni enoti Koper v celoti zavračajo očitke KS Ankaran, da naj bi pri izdaji tega gradbenega dovoljenja kršili zakone in spregledali vrsto pomembnih dejstev. “Ravnali smo v skladu z veljavnimi predpisi in ustaljeno upravno prakso. Pri tem smo preverili vse pogoje, ki jih za izdajo gradbenega dovoljenja predpisuje zakon o graditvi objektov. Med temi pogoji je tudi skladnost s prostorskimi akti, ki urejajo pogoje gradnje na navedenih parcelah,” zagotavlja tamkajšnji vodja oddelka za okolje in prostor, gospodarstvo in kmetijstvo Bojan Žiberna.
Glede navedbe, da UE Koper ni upoštevala odločbe ustavnega sodišča pri določitvi območja strank v postopku, pa pravijo, da so bili v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. “Pred izdajo gradbenega dovoljenja smo razpisali ustno obravnavo, na katero smo povabili vse lastnike zemljišč, ki mejijo na parcelo, namenjeno gradnji, in lastnike zemljišč, po katerih potekajo komunalni priključki. Med temi ni bilo KS Ankaran, ki po našem mnenju ne more imeti statusa stranskega udeleženca v tem upravnem postopku, saj ne izkazuje pravnega interesa,” še dodaja Žiberna.
Ob tem še pravi, da zakon jasno določa, da je treba o zadevi obvestiti lokalno skupnost, ki pa je ne predstavlja posamezna KS, temveč občina. Žiberna se strinja, da je ustavno sodišče odločilo, da je občina Ankarana ustanovljena, ker pa še ni konstituirana in zatorej pravno formalno še nima ustanovljenih določenih organov (nima torej “pravne subjektivitete”) je v UE Koper niso ne obveščali o postopku niti o izdaji gradbenega dovoljenja.
Kljub temu se je KS Ankaran na gradbeno dovoljenje pritožila. Strmčnik je prepričan, da bodo uspešni, saj da imajo vse pravne razloge, zaradi katerih bodo dokazali, da bi jih morali pozvati k sodelovanju. “Argumenti, na katere se opirajo v upravni enoti, so prazni. Znova se odpira vprašanje o pravno nevzdržni situaciji, ki ji je treba narediti konec in nekako poskrbeti za pravno praznino, ki bo še tri leta rojevala takšne zagate. Če še nismo konstituirani, to še ne pomeni, da nas UE ni dolžna obveščati o zadevah, ki so ključnega pomena za naše območje,” vztraja Strmčnik.
Ankarančani hočejo svoje pokopališče
Na Miljskem hribu sta dve pokopališči, tisto v Lovranu in na sv. Bridi, ki sta po besedah koprskega župana Borisa Popoviča prenovljeni, eno pa tudi razširjeno z dodatnimi pokopnimi mesti in žarnimi nišami, kar pomeni, da je na teh lokacijah še dovolj prostora za vse pokojne Ankarančane, ki si želijo pokopa blizu domačega kraja.
“Večkrat sem jasno povedal, da na tistih ankaranskih parcelah pokopališča ne bo. To sem poudaril tudi v predvolilnem programu in pri tem vztrajam. Nekateri prebivalci se z mojim videnjem, da je lokacija predragocena, strinjajo, drugi pač ne. Ko se bodo strasti umirile, bomo razmišljali o kakšnih drugih rešitvah. Za zdaj vztrajam, da Ankaran ne potrebuje pokopališča, ker je turistična točka, kjer je treba razvijati točno določene atraktivne dejavnosti,” je neomajen Boris Popovič.
Ob tem še navrže statistične podatke, iz katerih naj bi izhajalo, da je na območju Ankarana od štiri do pet pokopov na leto. V Župniji Ankaran razpolagajo z nekoliko drugačnimi informacijami. Pravijo, da je na letni ravni na tistem območju približno 12 do 15 pokopov. Dodajajo, da si kar 60 Ankarančanov želi, da bi žare s posmrtnimi ostanki njihovih bližnjih iz pokopališča v Kopru prenesli v Ankaran in tega ne morejo storiti.
Koprski župan pri naštevanju, zakaj je omenjena lokacija logistično povsem neprimerna, izpostavi preozko cesto, ki je ni mogoče razširiti, pomanjkanje pločnika, nemogočo vzpostavitev avtobusne povezave, pa tudi parkirnih mest da ni dovolj in jih tam ni mogoče urediti več. “Že lokacija cerkve je zaradi vsega naštetega povsem zgrešena,” še dodaja župan.
Predsednik KS Ankaran Gregor Strmčnik na takšne očitke odgovarja, da so umetno ustvarjeni in da je vse tovrstne zagate mogoče rešiti. Ko ga vprašamo, ali za potrebe Ankarančanov vendarle ne zadostujeta dve pokopališči v bližnjih Hrvatinih, pa pravi, da jih ne zanima, kaj je na voljo na drugih območjih izven Ankarana. “Naše pokopališče je tako rekoč zgrajeno in krajani so jasno izrazili željo, da si ga želijo točno tam, kamor so ga umestili. Vse drugo je brezpredmetno.” O alternativnih lokacijah sploh niso razmišljali, ker da za to ni razloga.
Kriminalisti že preiskujejo
V KS Ankaran so prepričani, da bodo organi pregona opravili svoje delo in bodo potrdili sume kaznivih dejanj, ki naj bi spremljali nepremičninski posel s prodajo zemljišč na območju nesojenega pokopališča v Ankaranu.
Pri Poloni Osrajnik, pooblaščenki za odnose z javnostmi v komisiji za preprečevanje korupcije, smo izvedeli, da so 11. novembra lani prejeli prijavo v tej zadevi. Šlo je za anonimno obliko prijave, saj prijavitelj komisiji ni znan. “Komisija je primer z naznanilom kaznivega dejanja pred kratkim odstopila v reševanje policiji,” je še povedala. V generalni policijski upravi nam je predstavnik za odnose z javnostmi Drago Menegalija potrdil, da so prejeli prijavo. “Sume bomo proučili in ko bomo ugotovili, na čem je stvar, bomo ukrepali v skladu z zakonskimi pooblastili,” je dodal. Na kaj natočno se nanašajo sumi, predvsem pa, ali gre za kupoprodajno pogodbo ali kaj drugega, pa ni želel razkriti zaradi interesa preiskave. Kot smo razumeli, je ta šele v začetni fazi.
NATAŠA HLAJ
