Za pogled na morje vsaj 1,7 milijona evrov
Stečajni upravitelj propadlega gradbinca Primorja išče morebitne kupce za stavbno zemljišče v bližini soseske Nokturno na Markovcu. Za 7600 kvadratnih metrov veliko parcelo s pogledom na morje pričakuje najmanj 1,7 milijona evrov, medtem ko je geodetska uprava vrednost taiste nepremičnine ocenila na zgolj 52.452 evrov.
MARKOVEC > Prodajo nepremičnine, ki se je znašla v stečajni masi Primorja, je v začetku decembra odobrilo okrožno sodišče v Novi Gorici. Stečajni upravitelj Rudolf Hramec interesente vabi k dajanju zavezujočih ponudb, ki pa ne smejo biti nižje od izklicne cene, ki se začne pri 1,7 milijona evrov. Ponudbe bodo zbirali do 13. marca.
Kdo ve, ali bo nakup koga zamikal?
Morebitnega kupca bodo po žepu nato udarili še drugi stroški (davek na promet nepremičnin, stroški izbrisa vpisanih bremen in stroški prevzema premoženja). Tudi varščina pri tem nepremičninskem poslu ni zanemarljiva. Kogar bo zamikal nakup, bo moral na bančni račun položiti skoraj 86.000 evrov.
Iz podatkov na spletni strani Primorja je razvidno, da si je do zdaj že 46 interesentov na svoj računalnik preneslo datoteko s podatki in prilogami o zemljišču na Markovcu.
Poznavalec nepremičninskega trga v Istri meni, da je lokacija med Šolsko, Sončno, Kozlovičevo in Beblerjevo ulico na Markovcu (ob soseski vrstnih hiš in nedokončanim Nokturnom) izjemno zanimiva. Ker je zemljišče stavbno, bo najverjetneje pritegnilo pozornost investitorjev, vendar je težko napovedati, koliko se jih bo nato odločilo za nakup.
Pred desetimi leti načrti za vrstne hiše
Ob tem velja še spomniti, da so se pred približno desetimi leti v koprski občini odločili, da bi to nepozidano parcelo namenili stanovanjski gradnji in ne novi podružnični šoli, kot je bilo predvideno po prvotnih urbanističnih načrtih. Ker so demografske projekcije pokazale, da ta šola ni potrebna in je možno vse prostorske potrebe zagotoviti na osnovni šoli Antona Ukmarja, so načrte za gradnjo šole opustili.
Zazidalni načrt Žusterna III je nato predvideval gradnjo štirih nizov vrstnih hiš in dva poslovno-stanovanjska objekta. Okoliški stanovalci pa so imeli na to kar nekaj pripomb. Pogrešali so predvsem zelene površine in otroška igrišča. Pred petimi leti so nato v občini v spremenjen odlok o zazidalnem načrtu vključili nekatere dopolnitve, s katerimi bi načrtovana soseska omogočala bolj kakovostno bivanje in povzročala manj težav bližnjim prebivalcem.
Če pa bo novi lastnik parcele imel drugačne zamisli, bo moral občini predlagati nove spremembe in pripravo novih prostorskih načrtov.
NATAŠA HLAJ
