Za revizijo projekta drugega tira pet ponudb

LJUBLJANA, KOPER > Najnižjo ponudbo je podal konzorcij avstrijskih družb Fallast, STL Solutions for Transport and Logistic, LTE-Logistik und Transport in Rinderer & Partner ZT KG, in sicer v višini 81.000 evrov brez DDV, revizijo pa bi izvedli v 135 delovnih dneh.

Ponudba italijanske družbe Geodata Engineering znaša 176.900 evrov, izvedbo ponujajo v treh mesecih od podpisa pogodbe.

Španska INECO - Ingenieria y Economia del Transporte bi revizijo izvedla za 781.971,66 evra, in sicer v 120 dneh.

Italijanska družba J.V. Sistema Ingegneria in slovenska Axis sta podali ponudbo v višini 790.783,26 evra, rok izvedbe bi bil tri mesece od podpisa pogodbe.

Nemška DB International ponuja revizijo za 963.800 evrov, izdelali pa bi jo v 147 dneh od podpisa pogodbe.

Razpis, ki se je iztekel danes ob 10. uri, je predvideval izvedbo del v treh do petih mesecih po sklenitvi pogodbe, vlada pa analizo možnosti za poenostavitve in pocenitev projekta napoveduje do konca junija.

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je danes zagotovil, da bodo z izbiro izvajalca revizije maksimalno pohiteli. Upa, da bo odločitev sprejeta še v tem mesecu, nato pa je vse odvisno od števila pritožb.

Z analizo bodo preučili možnosti optimizacije in racionalizacije projektnih rešitev, preučili bodo tudi možnosti, da bi bil projekt namenjen samo tovornemu prometu, podrobneje bodo raziskali tudi tveganja v času gradnje. Vsi ti elementi namreč bistveno vplivajo na vrednost projekta in načine izvedbe.

Ocene kažejo, tako Gašperšič, da je potencial racionalizacije do 15 odstotkov naložbe, morda 200 milijonov evrov ali nekaj več. “A to so grobe, približne ocene, zato pustimo, da izvajalci zasnovano investicijo natančno proučijo,” je dejal minister. Ključno bo vprašanje servisnih cevi v načrtovanih predorih.

Po analizah naj bi bila znana končna rešitev za drugi tir, za izvedbo katerega se je vlada v začetku leta odločila ustanoviti posebno projektno podjetje. Prek dokapitalizacije bodo nato lastniški vstop v podjetje ponudili zasebnim vlagateljem in zalednim državam, Slovenija pa bo imela manjšinski delež.

Projektno podjetje bo dobilo koncesijo za gradnjo in upravljanje tega novega infrastrukturnega objekta ter tudi za gradnjo in upravljanje dodatnih pretovornih zmogljivosti v Luki Koper in drugih logističnih zmogljivosti na območju Slovenije.

Pravno podlago bo dal poseben zakon (tega bosta pripravili ministrstvi za infrastrukturo in za finance), ki bo v vladni obravnavi predvidoma konec marca, DZ pa bi ga lahko sprejel maja, je pred časom pojasnil minister Gašperšič.

STA