Za Türkovo črno vilo ne bo črne sobote

ISTRA > “V soboto rušenja ne bo, če kdo to pričakuje,” je glede črne gradnje Vitoslava Türka in podjetja Virtus v lasti njegove družine za oddajo Studio ob 17h Radia Slovenija povedala glavna inšpektorica Sandra Petan Mikolavčič.

“V tem primeru tečeta dva postopka. Eden proti podjetju Virtus za objekt z bazenom, pri drugem objektu pa sta investitorja zakonca Türk. Izdana je že tudi izvršba, nov rok za odstranitev objekta poteče v soboto. Zakonca sta se na ta sklep o dovolitvi izvršbe pritožila in ministrstvo o pritožbi še ni odločilo,” je pojasnila Petan Mikolavčičeva. Türkova pa sta že prej sprožila tudi upravni spor, v katerem prav tako še ni odločeno, tako da sklepa o dovolitvi izvršbe nista dokončna in ne pravnomočna, pojasnjujejo na inšpektoratu za prostor.

Rušenja rezidence Türkovih tako v soboto, 30. novembra, ne bo, pa čeprav takrat poteče že drugi rok, ki so ga Türkovi dobili, da sami odstranijo nelegalne objekte. Prvi rok jim je potekel že avgusta.

Prednost imajo pravnomočne zadeve

Prav zaradi tega primera je v javnosti največ pripomb, da pravna država ne velja za vse enako; enim takoj zrušijo najmanjšo lopo, pomembneži pa jo odnesejo tudi z luksuznimi vilami. Na inšpektoratu takšnemu razmišljanju ugovarjajo. “Gradbeni inšpektorji pri inšpekcijskih postopkih in pri opravljanju upravnih izvršb upoštevajo predvsem javno korist in javni interes. Prednost imajo objekti, kjer je ogroženo zdravje in življenje ljudi ter javna varnost. Upošteva se tudi vpliv gradnje na okolje, ogrožanje javnih površin, gradnja v varovalnih območjih (Triglavski narodni park, krajinski parki, gozdne površine, kmetijska zemljišča, vodovarstvena področja, v vplivnih območjih komunalnih infrastruktur), zahtevnost objekta, vrsto nadzora in faza gradnje. Višjo prioriteto imajo pa tudi objekti, kjer sta odločba in sklep o dovolitvi izvršbe pravnomočna,” so zapisali na inšpektoratu za promet, energetiko in prostor.

1450 bi jih lahko takoj rušili

Sandra Petan Mikolavčič je za Studio ob 17h povedala, da imajo v postopkih 4000 črnih gradenj, pri katerih je izdana odločba, da mora lastnik gradnjo uskladiti z zakonom ali odstraniti. Od tega jih je 2500 že tako daleč, da so v planu nelegalnih gradenj za rušenje, 1450 od teh pa ima že pravnomočne in izvršljive sklepe o rušenju. Pri Türkovih pa sklepa o dovolitvi izvršbe nista dokončna in pravnomočna. “Nobena črna gradnja pa ne zastara, prej ali slej pride na vrsto,” še pravi inšpektorica.

A morda vendarle ne bo tako, saj ministrstvo za infrastrukturo pripravlja obsežno legalizacijo črnih gradenj, ki bo predvidoma pripravljena spomladi. Do sprejetja nove zakonodaje v državnem zboru pa bo veljal celo moratorij na rušitve.

Türkovi vsem sklepom o odstranitvi črne gradnje v brk zagotavljajo, da imajo vse dokumente, a jih ne pokažejo, zdaj pa se lahko nadejajo celo legalizacije. “Po trenutnem prostorskem planu občine legalizacija tega primera ni mogoča in tudi ni realno pričakovati, da bi v prostorske akte kmalu spremenili. Čakamo pa, kaj bo prinesla nova zakonodaja,” pravi Manca Plazar, vodja urada za okolje in prostor občine Piran.

Časarju je uspelo

Legalizacija pa je pred nedavnim uspela Robertu Časarju, še enemu v javnosti bolj izpostavljenemu graditelju. Njegov prizidek in nadzidek v hiši v Portorožu ni več črna gradnja, saj je naknadno pridobil gradbeno dovoljenje za približno 150 kvadratnih metrov objekta.

KATJA GLEŠČIČ