Začasno ali dokončno, to je zdaj vprašanje
Še ne na pol zgrajen predor Markovec je tudi leto 2012 pričakal v tišini. Obmolknil je edini izkopni, rez(k)alni stroj, globoko v Markovem hribu, niti deset metrov pred prebojem prve cevi. Utišalo ga je avstrijsko podjetje Alpine Bau, partner nekdanjega vodilnega izvajalca, zdaj že propadlega mariborskega gradbinca CPM (Cestno podjetje Maribor). Toda tokratna ustavitev gradnje utegne imeti usodnejše posledice.
KOPER> Nesoglasja med Alpine Bau in Darsom oziroma njegovim nadzornim inženirjem DRI upravljanje investicij (nekdanji DDC) za zdaj še tlijo. Kot nekakšen zapozneli ognjemet ob prehodu v novo leto utegnejo izbruhniti kmalu po svetih treh kraljih, ko bodo avstrijski delavci sklenili božično-novoletne praznike. Od tega izbruha pa bo odvisna usoda predora.
Preštevanje milijonov
Dars, zadolžen za komuniciranje z mediji, o vsebini kratkih stikov (še) ne govori. Pri celjski podružnici Alpine Bau, ki jo vodi direktorica Branka Kramperšek, pa je zadnje dni starega leta telefon zvonil v prazno. Javnost tako lahko le ugiba, ali zapletom botrujejo zahteve za plačilo dodatnih stroškov, poplačilo dolgov CPM do najmanj šestih podizvajalcev ali kaj tretjega. Uganka je tudi višina zneskov. Časnik Delo je špekuliral, da je v igri sedemmilijonska podražitev, medtem ko je RTV Slovenija omenjala celo 18-milijonsko podražitev projekta. S pogodbo iz decembra 2009 so ga namreč zakoličili pri 64,5 milijona, kar je za poznavalce za tako zahtevno gradnjo prenizka vrednost, ker so tudi tehnologijo kopanja na koprski strani prilagajali krajanom in hitrejše miniranje zamenjali za počasnejše rez(k)anje. Če bi obveljala dražja, kar 18-milijonska podražitev, bi že prišli do vsote, s katero sta se za gradnjo predora na zadnjem razpisu potegovala SCT in Primorje. Čeprav Dars vsaj formalno vztraja pri manj kot 65 milijonih, poznavalci opozarjajo, da nepredvidljive okoliščine tako zahtevne projekte lahko podražijo za pet do deset odstotkov. To bi pomenilo 3,2 oziroma 6,45 milijona dodatnih stroškov oziroma do 71 milijonov vredno naložbo.
Lani so se v javnosti pojavila tudi ugibanja, ali je veljaven protokol o nadaljevanju del, ki sta ga Dars in Alpine Bau sklenila sredi februarja. Nekateri namreč menijo, da preveč posega v določila pogodbe. Mediji so tudi opozarjali, da CPM in Alpine Bau nista predložila ustrezne bančne garancije, s katero bi lahko poplačali podizvajalce CPM (samo Skanska Slovaška je dolg ovrednotila na več kot milijon). Celjski odvetnik Gregor Gregorin je v imenu podizvajalcev zoper Dars vložil odškodninsko tožbo. Zatrjeval je, da sta se Dars in CPM s pogodbo dogovorila tako za bančno garancijo za dobro izvedbo del kot za garancijo za poplačilo podizvajalcev. Če izvajalec ne bi poplačal podizvajalcev, bi to lahko naredil Dars tako, da bi unovčil drugo garancijo. Vendar naj bi Dars dobil le bančno garancijo za dobro izvedbo del, ne pa tudi garancije, ki bi vsebovala poplačilo podizvajalcev. To naj bi pod vprašaj postavilo tudi veljavnost pogodbe.
Časovnica: konec leta konec gradnje
Ustavitvi rez(k)alnega stroja formalno botrujejo vzdrževalna dela. Če to drži, potem bi morali delavci najkasneje v zadnjem tednu tega meseca znova poprijeti za delo. Tako predvidevamo, ker so tudi vsakoletni remonti dekanske tovarne Kemiplas trajali po tri tedne, ko je še obratovala proizvodnja anhidrida ftalne kisline (AFK).
Upoštevati gre tudi, da ne gre za običajen stroj, ampak za 130-tonskega orjaka iz Avstralije, 70 ton težjega od tistega, ki ga je uporabljal CPM. Avstrijci so stroj najeli v Avstraliji, skupaj s tremi delavci-upravljalci. V tem času, ko naj bi na njem opravljali vzdrževalna dela, je bilo na gradbišču videti tudi predstavnike njegovega švedskega proizvajalca Sandvika. Tako je namreč Darsu sporočil DRI. Proizvajalec pa je po obisku najbrž izstavil račun za poplačilo poti, stroškov dela in podobno. V Dekanih so večkrat namignili, da utegnejo biti taki računi precej zasoljeni. Bi torej Avstrijci Švede plačevali, da gledajo na uro?
Naj gre za vzdrževalna dela ali ne, dejstvo je, da je Dars prvotne časovne okvire za dokončanje 2,2 kilometra dolgega predora enkrat že prestavil - z marca 2013 na sredino istega leta (in dopustil še podaljšanje do jeseni). A če bi želeli ujeti prihodnje poletje, bi morali gradbena dela končati še letos, 32 mesecev po uvedbi v delo, da bi jim ostalo še pol leta za montažo elektro-strojne opreme. Čeprav je CPM z deli začel januarja 2010, so predorske cevi na koprski strani doslej kopali približno eno leto: najprej CPM od konca aprila 2010 do sredine novembra tistega leta in zatem Alpine Bau od sredine julija lani do 8. decembra. Imeli so torej kar osemmesečni premor, na izolski strani pa pol krajšega, saj so cevi znova začeli dolbsti marca lani.
Po prvotnih napovedih bi morali desno predorsko cev (gledano proti Izoli) prebiti do oktobra lani, po vstopu Alpine Bau v igro pa so za nov dan D določili sredino decembra. Obenem so napovedali, da bodo levo cev prebili marca letos, kasneje pa določili nov mejnik: letošnji maj.
Črn scenarij: odstop od pogodbe, kazen in nov razpis
Časovne roke bodo ujeli le, če je rez(k)alni stroj res potreboval vzdrževalna dela. Če pa so s prekinitvijo kopanja le želeli posvariti Dars, potem lahko samo ponovimo, kar smo pisali že pred koncem leta 2010. Odpovedi pogodbe o gradnji predora bi sledil razpis za izbor novega izvajalca, kar bi v najboljši različici trajalo eno leto. Sedanjega izvajalca so zaradi neštetih pritožb in ponovitve razpisa izbirali tri leta, vendar je treba upoštevati, da so slovenski gradbinci zdaj na tleh in da bi bilo najbrž manj nagajanja.
Sliko pomaga izostriti nekaj dodatnih arhivskih zapisov. Dars je salzburški Alpine Bau ob koncu predlanskega leta označil za “solidarno odgovornega za dokončanje projekta, če CPM tega ne bi mogel”. Januarja pa smo pisali, da je gradnjo želel nadaljevati po Darsovi poravnavi računov. Prva dama Darsa Mateja Duhovnik je na srečanju s predstavniki KS Žusterna 18. januarja lani zagotovila, da “brez ustreznih aneksov podražitev ni mogoča in da se Dars o aneksu za podražitev ne pogovarja”. Podpisu aneksov naj bi nasprotoval DRI na čelu z Rajkom Siročičem, nekdanjim predsednikom uprave Darsa. Pravni strokovnjaki namreč opozarjajo, da z aneksi ne gre spreminjati pogodbenih določil, še zlasti ne takih, ki jih je navajal že razpis.
Dars je po neuradnih informacijah pripravljen priznati dodatne stroške zaradi nekajmesečnega odvoza izkopnega materiala na deponijo Železni most na Kozini, namesto na Šared, vendar za največ odstotek pogodbene vrednosti, za približno 650.000 evrov. In kaj lahko naredi, če bi Avstrijci odstopili od pogodbe? Tudi o tem smo pisali pred enim letom. Lahko jim izreče pogodbeno kazen, višino bi dorekli pri “končni situaciji”.
MIRJANA CERIN
