Zadnji centimetri mulja so za državo desetkrat dražji kot prej

KOPER > Glavni izvajalec je Luka Inpo, a večino del bosta opravila podizvajalca, Somit iz italijanske Chioggie, ki bo izkopaval mulj, in koprski Grafist, zadolžen za dela na kopnem. Uprava za pomorstvo in Luka Inpo sta pogodbo podpisala v začetku tedna, v ponedeljek pa bo Luka Inpo predvidoma začela z delom. “Rok za dokončanje je 90 dni od uvedbe v delo. Če ne bo kakšnega zapleta, bomo delo lahko končali sredi oktobra,” pravi direktor Luke Inpo Mirko Pavšič.

Doslej je vplovni kanal poglabljalo samo podjetje Luka Inpo, ki je s svojim plavajočim delovnim strojem Martinom Krpanom sesalo mulj, tega pa po ceveh črpalo v kaseto v zaledju pristanišča. Pri zadnjih 30 centimetrih, ko je treba izkopati samo še 14.000 kubičnih metrov mulja, pa je zadeva bolj zapletena in tudi precej dražja. Podjetje Somit bo izkopani mulj najprej nalagalo na svojo barko, nato ga bodo začasno preložili še na maono, da se dodobra odcedi, in šele zatem ga bo Grafist s tovornjaki prepeljal v kaseto v zaledju pristanišča na območju bodočega kamionskega terminala. To bo stalo 1,4 milijona evrov. V prejšnji etapi, ko so z morja izsesali 140.000 kubičnih metrov mulja, kar je desetkrat več kot sedaj, je bila cena prav tako 1,4 milijona.

“Zadnja faza je res dražja kot prejšnje. A to je bil edini način, da lahko dokončamo delo,” priznava direktor uprave za pomorstvo Jadran Klinec. “Morali smo izbrati tehnologijo, ki je zelo natančna, saj pogodba določa izkop 30 centimetrov mulja in izvajalec ne sme globlje. S sesalnim bagrom tega ni mogoče zagotoviti. Poleg tega pa je bilo treba še upoštevati, da lahko v kaseto odlagamo samo že odcejeni mulj, saj sicer v njej ni dovolj prostora,” pojasnjuje Klinec. Obenem pa mora uprava za pomorstvo loviti še evropske roke. Poglabljanje kanala na 15 metrov mora biti dokončano do konca novembra, sicer bo morala vrniti evropski denar. Ta projekt, ki se je začel že leta 2012, je bil namreč 85-odstotno sofinanciran z evropskim denarjem, skupaj so pridobili sedem milijonov evrov iz kohezijskih skladov. “Dela se bodo vsak čas začela, tako da nas ne skrbi, da ne bi ujeli rokov,” zagotavlja Klinec.

Marin Krpan, plavajoči delovni bager podjetja Luka Inpo, je po 46 letih dela v pristanišču končal kariero. Luka Inpo ga želi prodati, namero je že objavila na specializiranih portalih. “V načrtu je, da Luka Inpo preneha dejavnost poglabljanja in vzdrževanja globin v pristanišču. Odločitev sicer še ni dokončna in je odvisna od tega, kakšne bodo potrebe po tem v prihodnjih letih,” pravi direktor Luke Inpo Mirko Pavšič.

Odlaganje mulja je velik problem

Na vprašanje, zakaj uprava za pomorstvo ni sklenila pogodbe raje z nizozemskim podjetjem Van Oord, ki s sodobno tehnologijo ravno zdaj poglablja morje pred kontejnerskim terminalom za Luko Koper, Klinec odgovarja, da je bila to tudi ena od možnosti, a se ni izšlo, ker v kaseti, ki je na voljo, ni dovolj prostora, da bi lahko odlagali mulj skupaj z vodo, kot ga črpajo Nizozemci. Čakanje, da se mulj odcedi in posede, pa bi vzelo preveč časa. Prav pomanjkanje prostora v kasetah je bil tudi glavni razlog, da uprava za pomorstvo ni že februarja dokončala projekta in poglobila dna na 15 metrov, ampak se je ustavila pri 14,7 metra.

Luka na cilju sredi septembra

Svoj del poglabljanja pa je začela tudi Luka Koper, ki bo morje pred kontejnerskim pomolom poglobila še za dodaten meter, da bo sredi septembra dosegla želeno globino 15 metrov. Van Oord, ki je poglabljal že lani, je te dni že začel pripravljalna dela, glavnino pa bo avgusta opravila njihova specializirana ladja Costa Dorada. Z dna bodo skupaj potegnili 66.000 kubičnih metrov mulja, ki ga bo ladja sproti prevažala do tretjega bazena, od tam pa ga bodo po ceveh črpali v dve kaseti na ankaranski bonifiki. Za Luko je najbolj pomembno, da s takšnim načinom poglabljanja ne ovirajo prihodov ladij v pristanišče in iz njega, saj se Costa Dorada lahko umakne ob vsakem vplutju. Luka bo za zadnji meter poglabljanja odštela še 1,7 milijona evrov. Za desetino tega zneska je Luka pridobila dobila subvencije EU v okviru programa Napadrag. KATJA GLEŠČIČ