Zadovoljni so z manj betona
V Civilni pobudi Semedela so navdušeni nad arhitekturno-urbanističnim predlogom za ureditev območja nekdanjih Slavnikovih garaž, ki sta ga oblikovala Matej Mljač in Tomaž Čamernik iz biroja Draft.
SEMEDELA > “Priča smo nastanku zamisli prostorske ureditve, ki je po meri in potrebah ljudi,” so zadovoljni predstavniki iniciative. Medtem pa lastnik zemljišča še ni obupal in že napoveduje predstavitev novih projektov.
Spomnimo, da je spomladi krajane dvignila na noge arhitekturna različica (izdelali so jo v arhitekturnem biroju Kalamar), po kateri bi v njihovem kraju zrasla 75-metrska stolpnica. Sledilo je ostro nasprotovanje načrtom v domeni koprskega podjetnika Alojza Gregorčiča (lastnika zemljišča nekdanjih Slavnikovih garaž), nakar so se strasti nekoliko umirile z vključitvijo civilne iniciative v iskanje kompromisnih rešitev za ta še neurejeni prostor v spodnji Semedeli.
“Gre za precedenčni primer, ko javnost nastopa v vlogi dejavnega sooblikovalca prostora,” ugotavljajo v civilni pobudi Semedela. Napovedujejo, da bodo krajani zopet dobili besedo na zboru, ki ga bodo sklicali v drugi polovici novembra. Takrat jih bodo seznanili tudi z Aarhuško konvencijo in pravicami, ki jih imajo kot javnost, ko gre za odločanje o okoljskih zadevah.
Nadaljevanje v duhu Eda Mihevca
Po opravljeni javnomnenjski raziskavi o ureditvi tega območja (rezultati so med drugim pokazali, da bi krajani tja najraje umestili park in družabne prostore v več nižjih in manj opaznih objektih) so pripravo morebitnih arhitekturnih rešitev zaupali studiu Draft z Matejem Mljačem na čelu.
S sodelavcem, Tomažem Čamernikom, sta na papir prelila projekt, ki po mnenju civilne iniciative “v duhu časa nadgrajuje celostno podobo Semedele, ki jo je s svojim mediteransko-modernističnim pristopom že oblikoval arhitekt Edo Mihevc.”
V studiu Draft so si zamislili, da bi tako imenovano območje Semedela center tvoril sklop treh stavb, ki objemajo sodoben mediteranski trg. Dva stolpiča (s po devetimi in sedmimi nadstropji), ki sta ju arhitekta umestila na vzhodni del parcele, bi z obstoječimi stanovanjskimi bloki predstavljala nekakšna “semedelska vrata”.
Pasarela za stik mesta in Semedele
Na dvignjenem trgu sta predvidela večnamensko dvorano. Na tem delu pa bi se po njunih zamislih pojavil še trg nad trgom, ki bi ponujal razgled na morje. Semedelska promenada bi se prek novozgrajene pasarele stekla v središče trga v bodečem centru Semedele. Tretji del kompleksa bi bil podaljšek vrtca, pod trgom pa sta arhitekta predvidela garažo.
Mljač se zaveda, da tako pripravljena projektna izhodišča niso ekonomsko upravičena, ker upoštevajo zgolj vsebine in želje krajanov. Predlaga, da bi v prihodnje v objektih zagotovili tretjino javnih dejavnosti, drugi dve tretjini prostorov pa bi namenili tržnim vsebinam, ki bi med drugim tudi omogočala nova delovna mesta. “Vendar pa je treba vedeti, da je s prostorskega vidika to, kar smo predvideli, največ, kar lahko prenese tamkajšnji prostor,” ocenjuje Mljač.
Mljač in komisija mimo dogovorov?
Do načrtov pa so - pričakovano - nekoliko skeptični na nasprotnem bregu. Igorju Vlačiču iz podjetja Neuroagencija, ki zastopa lastnika zemljišča Alojza Gregorčiča, se zdi neprimerno, da je si je del komisije, vključno z Mljačem, privoščil iniciativo na lastno pobudo.
Opozarja, da so delovali mimo svojih pristojnosti, predvsem, kar zadeva vsebine in poročanje o končnem izdelku stroke. “Dogovorjeni smo namreč bili, da Mljač na podlagi rezultatov ankete argumentira, kaj je z arhitekturnega vidika moč razviti na območju nekdanjih Slavnikovih garaž,” spomni Vlačič.
Sicer pa se po njegovih besedah prostorska rešitev strokovnega dela komisije v veliki meri sklada z novo idejno zasnovo, ki jo bodo v kratkem predstavili javnosti.
Pravi, da je Gregorčič z delom arhitekturnega biroja Kalamar zelo zadovoljen, saj je “izkazal izjemen posluh za zamisli in pobude lokalne skupnosti, s čimer je vključil velik del želja okoliških prebivalcev v novo idejno rešitev.”
Ključno bo razmerje javno-tržno
Kljub vsemu Vlačič postavlja pod vprašaj ekonomsko vzdržnost projekta, ki je po njegovih besedah odvisna od številnih dejavnikov, ki jih narekuje trg. “Tudi zato so vsebinske rešitve podvržene strogi analizi, po kateri bomo lahko natančno določili in ovrednotili predloge ter posredovali mnenje,” napoveduje.
Izpostavlja, da bo morala tudi koprska občina natančneje opredeliti vlogo, ki jo bo imela v tem projektu. “Nujno bo treba najti primerno razmerje med javnimi in tržnimi dejavnostmi,” opozarja.
V koprski občinski upravi včeraj idejnih načrtov, ki so nastali v Mljačevem biroju, niso mogli komentirati, ker je imel župan Boris Popovič službene obveznosti.
NATAŠA HLAJ
