Zakaj v Termah Krka niso izplačali dodatkov za rizično delo?

STRUNJAN > “Mnenja smo, da so v družbi Terme Krka izpolnjeni vsi pogoji, da zaposlenim pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah v višini 65 odstotkov osnovne plače v obdobju epidemije. Čudi nas, da vodstvo podjetja ni prepoznalo truda in lojalnosti delavcev, ki so dali prednost dobremu poslovanju podjetja pred lastnim zdravjem,” so zapisali v Obalni sindikalni organizaciji.

Pojasnjujejo, da je bilo s šestim protikoronskim paketom novembra 2020 določeno, da so tudi delovne organizacije s koncesijami upravičene do 100-odstotno subvencioniranih dohodkov za izredne razmere. Terme Krka, ki imajo na Primorskem družbo Talaso Strunjan, sicer pa še nekaj drugih zdravilišč po Sloveniji, izvaja tudi specialistično zunajbolnišnično zdravstveno dejavnost, ambulantno zdravstveno dejavnost na sekundarni ravni in ambulantno fizikalno terapijo na primarni ravni.

Terme Krka

“Sprejeli smo vse zaščitne ukrepe, ki so varno delo omogočali, zato izplačilo dodatka v rizičnih razmerah v zdraviliščih družbe Terme Krka ni utemeljeno.”

Zdravilišča so bila odprta

V Termah Krka odgovarjajo, da so z zakonom o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije in 39. členom kolektivne pogodbe za javni sektor seznanjeni. “Terme Krka so ves čas razglašene epidemije opravljale zdraviliško dejavnost v varnih pogojih. Zaposleni so bili redno tedensko testirani. Našim delavcem je že od začetka epidemije zagotovljeno varno delo. Sprejeli smo vse zaščitne ukrepe, ki so varno delo omogočali, zato izplačilo dodatka v rizičnih razmerah v zdraviliščih družbe Terme Krka ni utemeljeno,” so odgovorili v Termah Krka.

Pojasnili so še, da so na zdraviliško zdravljenje sprejemali samo tiste osebe, ki niso bile okužene s covidom-19 in niso imele kakršnihkoli znakov bolezni. “Predhodno smo zahtevali tudi negativni test na covid 19, ob prihodu pa je bil vsak pacient še enkrat testiran. V naših zdraviliščih tako nikoli nismo vzpostavili covidnih oddelkov, niti črnih, rdečih ali drugih con. Izvajali smo vse ukrepe, ki jih je predpisovala in priporočala strokovna javnost in ki so jih preverjale tudi pristojne inšpekcijske službe,” so odgovorili v družbi.

Damjan Volf

generalni sekretar OSO-KS90

“Čudi nas, da vodstvo podjetja Terme Krka ni prepoznalo truda in lojalnosti delavcev ter ga tudi finančno nagradilo.”

V Termah trdijo, da do državne subvencije niso upravičeni

V sindikatu se s temi pojasnili ne strinjajo. “Naši člani so nam sporočali, da so delali v rizičnih razmerah za okužbo. Uporabnike na sekundarni ravni so, denimo, ob prihodu testirali, nato pa so imeli do konca zdravljenja (ponavadi 14 dni) prosto gibanje. Nekateri zaposleni so se tudi okužili. V javnem sektorju smo skupaj z delodajalci prišli do skupnega stališča, da so rizične razmere, če je nekdo v skupnem prostoru delal še z nekom drugim,” je v imenu sindikata povedal generalni sekretar OSO-KS90 Damjan Volf, ki je najbolj razočaran zato, ker je ta družba ena redkih, ki teh dodatkov ni izplačala. “In to kljub temu, da je prav zdraviliška dejavnost bistveno vplivala na izboljšanje poslovnega izida družbe ter da so Terme v stoodstotni lasti uglednega podjetja Krka, tovarna zdravil, ki je v lanskem poslovnem letu izkazala velike dobičke. Te dodatke pa bi tako ali drugače država nato vrnila,” še pravi Volf.

V Termah Krka se ne strinjajo, da bi jim država stoodstotno povrnila izplačani znesek vseh dodatkov. “Ker v našem primeru ni bil izpolnjen drugi pogoj za dodatek za rizično delo, saj je bilo ves čas delo popolnoma varno, Terme Krka ne bi mogle uveljavljati državne subvencije tega dodatka,” so odgovorili.

V sindikatu kljub temu še enkrat pozivajo vodstvo, da zaposlenim prepozna izjemno vlogo, ki so jo odigrali v epidemiji, tudi s tem, da jih finančno nagradi. Poleg tega pa opozarjajo, da je pred vrati četrti val epidemije covida-19, v katerem za zaposlene v Termah Krka zahtevajo prav vse dodatke iz naslova rizičnega dela.