Zaključek poglavja o Pregari je bil pogoj za vključevanje Hrvaške v EU

KOPER> Kot je ob današnjem obisku te istrske vasice tik ob meji s Hrvaško in srečanju z njenimi krajani povedal Aleš Zalar, se je vprašanje prenosa zemljiške knjige za Pregaro iz Buzeta v Koper začelo reševati leta 2005. Tedaj je slovenska stran prevzela vso dokumentacijo in jo nastavila v svojo zemljiško knjigo, vendar bi Slovenija morala formalno potrditev dogovora dobiti z izročitvijo posebne diplomatske note s strani Hrvaške.

Pika na i v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU

Na hrvaški strani pa je nato “prišlo do politične odločitve, da se vsa vprašanja, ki se kakor koli dotikajo medsosedskih odnosov - ne nujno samo odprtega mejnega vprašanja - do dokončne odločitve sprejemajo vsaj na nivoju ministrstva za zunanje zadeve”, je še pojasnil Zalar.

Aktualni hrvaški pravosodni minister je to problematiko predstavil hrvaški premierki Jadranki Kosor ob zaključku pristopnih pogajanj z EU. Pika na i v tem procesu pa “je verjetno bila odločitev Slovenije, da Hrvaški da jasen namig, da jo bo podprla in to brez pogojev pri njenem vključevanju v Evropsko unijo, da bo pa to zelo težko storila, če vprašanje Pregare ne bo zaključeno”.

Hrvaška je noto naposled izročila

Slovenska stran je tako povezala to vprašanje s poglavjem o pravosodju v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU. Na tej osnovi je prišlo tudi do sestanka slovenskega premierja Boruta Pahorja in hrvaške premierke Kosorjeve prejšnji teden, kjer sta se dokončno dogovorila o izročitvi note.

Hrvaška je nato v torek noto dejansko izročila, s čimer je Zalar danes seznanil parlamentarni odbor za notranjo politiko ter vrhovno sodišče. Ob tem je Zalar spomnil, da je Zagreb v torek opravil še eno “konstruktivno potezo”, da je namreč izvedel zasedanje mešane premoženjske komisije - ta rešuje vprašanja podjetij, ki so bila ob razpadu skupne države v mešani lasti - na kateri so dejansko tudi izročili omenjeno noto.

Kako se “spopasti” z obsežno zemljiško knjigo za Pregaro?

Po današnjem srečanju na koprskem sodišču so ugotovili, da gre za “relativno velik obseg”, saj zemljiška knjiga za Pregaro vsebuje približno 440 zemljiško knjižnih vložkov in obsega približno 4300 parcel. Posebna delovna skupina pri vrhovnem sodišču se bo morala zdaj odločiti, kako to urediti.

Možnosti je po Zalarjevih besedah več. Tako se okrajnemu sodišču lahko ustavi ves pripad novih zemljiško knjižnih zadev z drugih področij, ki bi jih prevzela druga sodišča, druga možnost pa je, da se vse odprte vložke rešuje centralno.

Primer Pregara je “absolutna prioriteta”

V vsakem primeru pa je Zalar napovedal, da se za vse osebe, ki doslej niso imele izkazane pravne varnosti s stanjem v zemljiški knjigi, to stanje lahko vzpostavi. “Ali govorimo o mesecu ali treh mesecih” za realizacijo te pravne varnosti, pa je stvar vrhovnega sodišča, pravi Zalar, ki pa je dodal, da so se z vrhovnim sodiščem strinjali, da je primer Pregare “absolutna prioriteta”.

STA