Zanikajo preskakovanje vrst

VALDOLTRA > Gre za analizo ugotovitev nadzora KPK v Ortopedski bolnišnici Valdoltra (OBV) glede očitanih sistemskih korupcijskih tveganj. Konec januarja je v. d. direktorja bolnišnice Radoslav Marčan imenoval bolnišnično komisijo, ki je analizirala zbrano gradivo in na več načinov preverjala podatke.

Vrsta napačnih ugotovitev

V poročilu KPK so odkrili “številne nepravilnosti in zmote, ki izvirajo večinoma iz napak metodološke in vsebinske narave ... KPK je podala svoje ugotovitve brez natančnega poznavanja delovanja javne zdravstvene mreže in brez pregleda vseh zakonskih podlag za delovanje javnih zavodov. Zato so ... številni zaključki neutemeljeni in neresnični.” Svoje zaključke objavljajo na spletni strani www.ob-valdoltra.si.

Število pregledov in posegov, ki jih navaja KPK, je napačno. V zajetem časovnem razponu so opravili več kot 71.000 pregledov, ne le 5000, obenem več kot 4000 artroplastik kolka in kolena, ne le 1963.

Bolnišnična komisija meni, da “trditev KPK o lažnem poročanju OBV o čakalnih dobah ni resnična.” Ker morajo o čakalnih dobah poročati Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ), kjer je “ključni podatek 'pričakovana čakalna doba', ne pa 'najkrajša pričakovana čakalna doba', kot je povzela KPK.” Zaradi napačnega razumevanja so napačne tudi trditve KPK “saj temeljijo na metodološki zmoti.”

Napačne so trditve o nepravilnostih pri vpisovanju v čakalno vrsto, saj mora Valdoltra to vpisovati na podlagi veljavnih navodil NIJZ, ki velevajo, “da sta med naborom podatkov ob vpisu številka napotnice in čas vpisa, ne pa datum izdaje napotnice, kot zmotno trdi KPK.” Izpolnitev teh rubrik ni obvezna, zato ni napaka, da časa vpisa niso zabeležili.

Neresnična je trditev, da so bolniki, ki so jih njihovi zdravniki pregledali v ambulantah izven Valdoltre, prišli dvakrat hitreje na vrsto za operacijo. “KPK je v svojih ugotovitvah zmotno izenačila dve vrsti napotitev. Prva je napotitev izbranega splošnega zdravnika v obravnavo,” z napotnico ZZZS in je podlaga za vpis pacienta v postopek zdravstvene obravnave v bolnišnici. “Druga vrsta napotitve je interna napotitev na storitev znotraj OBV, kjer gre za način delovanja hospitalnega informacijskega sistema BirPis, v katerem je za vsako izvedeno in zabeleženo storitev potreben vnos tako naročnika kot izvajalca.” Sklepajo, da je ugotovitev KPK posledica “nepopolnega poznavanja delovanja BirPis.”

Poenostavljanje in nepoznavanje?

Zavračajo navedbo o operacijah v manj kot petih dneh - gre “za metodološko napako, ki izvira iz primerov, ko je bolnik vpisan v čakalni seznam večkrat in je vpis tudi zaključen brez posega zaradi medicinskih ali administrativnih razlogov ... KPK je pri izračunu čakalne dobe upoštevala le zadnji vpis v čakalni seznam, ko je bil poseg izvršen. Na prvi pogled se v teh primerih dejansko zdi, da je bil bolnik vpisan v čakalno vrsto mnogo kasneje, kot je zares bil.”

Izpodbijajo trditev, da specialist ortoped napoti pacienta na rehabilitacijo v zdravilišče. Za to ni pristojen, to je v domeni osebnega zdravnika in komisije Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Zavračajo očitek, da zdravniki, ki delajo v ambulantah zdravilišč, tja napotijo operirane paciente na rehabilitacijo. Za to so pristojni v ZZZS, ki odobri to zdravljenje.

Neresnična je trditev, da so pacienti iste stopnje nujnosti obravnave, kljub čakalnim vrstam, obravnavani različno hitro, tudi glede na to, ali so jih v bolnišnico napotili iz javnega ali iz zasebnega sektorja: “Ni razvidno, na podlagi katere analize je KPK nesporno ugotovila, da čakanje oziroma prednostna obravnava ni odvisna od razlogov medicinske narave, saj so navedeni razlogi zapisani v medicinski dokumentaciji posameznega bolnika in do teh KPK ni dostopala oziroma jih ni zahtevala.”

JASNA ARKO