Zaradi deponiranja zemlje vojna med gradbeniki
Gradnja doma upokojencev v Olmu je znova v središču pozornosti. Tokrat zaradi izkopne jame in odvoza zemljine. V podjetju Reja Transport in TGM trdijo, da izvajalec del, podjetje Granit, nima vseh potrebnih dovoljenj za tovrstno početje.
KOPER> Gradbenik pa medtem vrača žogico z izjavo, da so se resda dogovarjali za deponiranje materiala tudi na Rejinem zemljišču, vendar so imeli občutek, da jih podjetnik izsiljuje s previsoko ceno, zato je posel padel v vodo.
V obeh podjetjih imajo torej svojo diametralno zgodbo. Boštjan Reja, direktor Reja Transport in TGM, tako pravi, da so se pri njem že pred časom oglasili iz Granita in se zanimali, kakšna bi bila cena odvoza gradbenega materiala, predvsem zemlje, na njihovo lokacijo v Cetore nad Izolo.
Bodo material odlagali na črno?
“Pojasnil sem, da analiza zemlje stane 3000 evrov, 2000 evrov je treba odšteti za pripravo dokumentacije, še 4000 do 5000 evrov pa bi stali stroški za druge dokumente. Za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja bi morali čakati od tri do štiri mesece. Zelo jasno so mi povedali, da so šli v projekt z nižjo ceno, zato si vseh teh stroškov ne morejo privoščiti. Dodali so, da bodo poiskali ugodnejšo rešitev,” se spominja Reja. Ob tem še dodaja, da jim je jasno dal vedeti, da ne bo pristal na deponiranje brez ustrezne dokumentacije in da drugačen dogovor ni možen.
Ko smo za pojasnila vprašali Ivana Košutarja, Granitovega vodjo gradbišča v Olmu, smo dobili drugačno različico zgodbe. “Mi imamo prav vse papirje in analizo zemlje. Če pride inšpektor, mu bomo vse pokazali,” zagotavlja. Ko smo ga prosili, naj nam pokaže dokumente, je to zavrnil.
Podjetnik naj bi izsiljeval
Pravi, da je vse, kar je povezano z odvozom zemljine, zaupal podizvajalcu, podjetju RM KOP iz Izole. “Očitno sta z Rejo konkurenta, zato je prišlo do kratkega stika. Sicer pa je bil Reja krepko predrag za nas. Govoril in obnašal se je kot monopolist. Imeli smo občutek, da nas izsiljuje,” odkrito pove Košutar. Od izolskega podjetja bo terjal vse potrebne papirje, saj so mu zaupali, zato pričakujejo, da se bo držal vseh postopkov, ki jih veleva zakonodaja.
Rajka Markoviča iz RM KOP so naša vprašanja nekoliko začudila. Pravi, da za posege, ki jih opravlja na svojem zemljišču pod izolsko bolnišnico, ne potrebuje okoljevarstvenega dovoljenja. “Imamo pa dovoljenje za vnos zemljine. Poklical sem kmetijsko pospeševalno službo, tudi kmetijski inšpektor je bil na ogledu. Delam po njihovih navodilih in imam analizo zemlje. Poseg predvideva izboljšavo zemljišča, ki je bil lapornat in neprimeren za ureditev vinograda,” razlaga Markovič. Na vprašanje, koliko zemljine je že navozil, pa odgovarja da 2000 kubičnih metrov. Njegove besede je potrdila Irena Vrhovnik iz koprske enote KGZ Nova Gorica. “Res je, Markovič se je oglasil pri meni. Skupaj sva preverila zakone in ugotovila, da je pod pogojem, da gre za zaščito rodovitne zemlje, mogoče na parceli do enega hektarja naložiti do pol metra visoko nasutje sveže zemljine. Za tak poseg ni potrebnih posebnih dovoljenj,” še dodaja Vrhovnikova. Sicer pa si je poseg zaradi prijave ogledal tudi kmetijski inšpektor, ki ni ugotovil nepravilnosti, Markoviču pa je pojasnil, da mora odmakniti nekaj odvečnega kamenja, ki se je znašlo med zemljo.
NATAŠA HLAJ
