Zaradi samostana postopek proti Univerzi na Primorskem
Inšpektorica za kulturo in medije je zaradi slabega vzdrževanja in propadanja servitskega samostana v Kopru uvedla postopek proti Univerzi na Primorskem, ki je lastnica objekta. Propadanje kulturnega spomenika državnega pomena je posledica dolgotrajnega nevzdrževanja, lastnik pa je po zakonu dolžan izvajati redna vzdrževalna dela, med drugim ugotavlja inšpektorica.
KOPER > V inšpekciji bodo ukrepe - če bodo ugotovili, da so potrebni - uvedli šele, ko bodo zbrali vse podatke in dobili izjavo odgovornih na Univerzi na Primorskem (UP). Do zdaj se s problematiko servitskega samostana v Santorijevi 9 niso ukvarjali, niti niso bili obveščeni o slabem stanju objekta, priznavajo.
Univerza je dolžna vzdrževati lastnino
Velko Glaner iz službe za odnose z javnostmi ministrstva za kulturo pravi, da so se z razmerami, ki vladajo v nekdanji koprski porodnišnici, seznanili šele s pomočjo fotografij s spleta. “Ne glede na to, da je Univerza na Primorskem objekt dobila v last šele konec leta 2011, je nedvoumno po zakonu dolžna izvajati redna vzdrževalna dela,” opozarja Glaner, ki odgovornost UP deloma zmanjšuje s tem, da je UP lastnica objekta šele dobra tri leta.
Poimenovanje servitski samostan, ki se ga drži še danes, izhaja iz 15. stoletja, ko je kompleks deloval kot samostan servitskega reda, še pred tem pa so ga naseljevali benediktinci.
Iz Univerze na Primorskem sporočajo, da je objekt v takšnem stanju, da ga ne morejo uporabljati. Potrebna bi bila njegova celovita prenova, zato večino nujnih vzdrževalni del brez gradbenega dovoljenja ni možno izvesti, so prepričani. Spomnimo, da so v UP sprva nameravali samostan nameniti fakulteti za management, medtem ko zdaj razmišljajo, da bi v prihodnje ta univerzitetni oddelek preselili v Ulico 15. maja v Olmu.
Za obnovo osem milijonov evrov
Letos in prihodnje leto bodo poskušali v UP zagotoviti finančne vire (tudi prek mednarodnih razpisov) in dokumentacijo, gradbene posege in obnovo servitskega samostana pa nameravajo zamakniti v prihodnje obdobje (2016 in 2017). Mirella Baruca z UP navaja, da gre za okrog osem milijonov evrov težko naložbo, ki so jo vključili v srednjeročni načrt investicij UP. “Poskušali smo že pridobiti tudi zunanje partnerje, ki bi soinvestirali v prenovo stavbe, vendar zaradi stanja, v kakršnem je, ni bilo interesa. Lastnega denarja za to naložbo nimamo, zato še vedno iščemo možnosti za javno-zasebno partnerstvo,” dodaja.
Nujen pregled in obnova strehe
Pomoč pri obnovi je pripravljen ponuditi Darjo Gregorič iz Istrskega društva Helio diakon. Njihovi člani in podporniki so se že januarja zbrali na bogoslužju v veži servitskega samostana, ponovno pa ga bodo zasedli tudi sredi februarja, ko bodo počastili spomin na servitsko tretjerednico, blaženo Iuliano Malgranelli.
“Hudo mi je, ko vidim, kako propada porodnišnica, v kateri sem se rodil. Mislim, da smo Koprčani dolžni in zmožni združiti moči, da bi to preprečili. Ni treba veliko. Univerza naj se poveže s koprsko občino in tukajšnjim gospodarstvom. Prepričan sem, da se bo nekaj premaknilo,” razmišlja pozitivno.
Po njegovi laični oceni bi za ogled strehe in popravilo ostrešja, skozi katerega voda pronica v notranjost objekta in uničuje stavbno dediščino, potrebovali okrog 10.000 evrov. “Ni vrag, da nato ne bi našli še 30 prostovoljcev in dveh manjših tovornjakov, s katerimi bi iz stavbe odpeljali vso kramo in naredili čistilno akcijo,” Gregorič niza izvedljive rešitve, s katerimi je seznanil tudi rektorja UP Dragana Marušiča. Kaj o Gregoričevih zamislih pravijo na UP, za zdaj ostaja neznanka.NATAŠA HLAJ
