Zaskrbljeni zaradi obnove piranskega mandrača
Ko je prejšnji petek veduto piranskega mandrača, ki ga z delom evropskega denarja obnavljajo zadnje mesece, grobo skazil neustrezno zgrajen del podpornega obalnega zidu iz sivega peščenjaka, je zgroženo opazovanje javnosti, kako pravzaprav teče obnova mandrača, izbilo sodu dno. V projektni dokumentaciji in neuradnih informacijah smo našli nekaj dokazov, da so izvajalci zadeve vzeli preveč po svoje in kar v svoje roke.
PIRAN>“Minuli petek sem širši javnosti takoj posredovala svoje mnenje, da je obnavljanje piranskega mandrača na tak način, kakor ga sedaj izpeljujejo investitor, projektant in gradbeniki, sramota in velika škoda za mesto Piran. V kratkem pa bova z možem pozvala evropsko komisijo, naj ustrezno ukrepa, saj gre ne nazadnje večina denarja za obnovo iz evropskih sredstev. Na okrogli mizi bom v četrtek predstavila, kako take mandrače obnavljajo v drugih sredozemskih mestih,” je bila včeraj jasna Romana Kačič, krajinska arhitektka z mednarodnimi referencami, ki se je pred nedavnim preselila v Piran. Oseba, ki ne želi biti imenovana, pa nas je obvestila, da bo zaradi suma, da obnovo opravljajo nestrokovno in nezakonito, sprožila prijavo pri protikorupcijski komisiji.
Obnova mandrača, kakor jo lahko spremljajo mimoidoči, krajani in zunanji strokovnjaki, seveda bode v oči. Predvsem zato, ker vse kaže, kot da nikogar ne briga, da gre za kulturno varstveno območje, kjer naj bi po odloku veljal posebni varstveni režim dediščine.
Minuli petek so sicer odgovorni takoj zaustavili oblaganje obalnega podpornega zidu s sivim peščenjakom neustreznih dimenzij, vendar pri tem zgodba še zdaleč ni končana. Potem ko smo se na piranskem zavodu za varstvo kulturne dediščine sami prepričali v pridobljene kulturno varstvene pogoje in soglasje (ti sodijo tudi med pogoje za gradbeno dovoljenje, ki ga je investitor pridobil), smo med priloženimi idejnimi projekti videli tudi skice, kako sanirati porušeno ali poškodovano zahodno obalo mandrača in glavnega valobrana. Ni dvoma, da se trenutni način obnove ne ujema s skicami v načrtih. Predstojnik Zavoda za varstvo kulturne dediščine Bruno Purger je po telefonu potrdil: “Kakor kaže predlog sanacije, bi zid morali graditi iz enako velikih kosov kamna, kot so izvirni, in v enaki tehniki. Zato smo dela zaustavili.”
Ker pa je postopek pridobitve izjave za medije na zavodu zapleten in dolgotrajen in ker je bil Purger zadnji teden na dopustu, nam ni uspelo izvedeti, ali ima projektant sploh soglasje in odločbo za v projektu predvideno ureditev komunalne infrastrukture, ki v zgodbo po zakonu vpleta še arheologe in njih “blagoslov”. In niti, s čigavim dovoljenjem je izvajalec porušil manjši pomol na zahodni strani mandrača in tudi polovico drugega na vzhodni strani.
Ko pa smo na občinski deponiji v Sečovljah videli kupe nemarno odloženih starih kamnov in bitev, ki po oblikah in po znakih delovanja morja kažejo, da so iz piranskega mandrača, je vsa pričakovana strokovnost odgovornih izpuhtela v zrak.
Niti en kos na deponiji namreč ni oštevilčen, da bi bil lahko spet skrbno uporabljen pri obnovi, kakor zahtevajo dediščinarji. In dobili smo tudi neuradno informacijo, naj bi pri podizvajalcu za obnovo v piranskem mandraču že čakalo 180 kvadratnih metrov “štokanega” peščenjaka.
LEA KALC FURLANIČ
