Zaskrbljeni zaradi odtočnih cevi nad strugo Badaševice

Istra
, posodobljeno:

Dokler so gradbinci nizali nadstropja bodočega stanovanjskega naselja v Ulici 15. maja v Olmu, se mimoidoči pravzaprav niso veliko ukvarjali z dogajanjem na gradbišču. Sumničavi so postali šele, ko sta skoraj čez noč iz brežine nad strugo Badaševice na plano pokukali odtočni cevi.

V podjetju, ki gradi stanovanjsko sosesko, zagotavljajo, da je izpust namenjen zgolj odvajanju meteorne vode
V podjetju, ki gradi stanovanjsko sosesko, zagotavljajo, da je izpust namenjen zgolj odvajanju meteorne vode Nataša Hlaj

KOPER> Bližnje stanovalce skrbi, da bodo v lokalni potok, ki se izliva v morje, speljali okoljsko sporne kanalizacijske odplake.

Kristian Ravnič, ki zastopa podjetje SGP Pomgrad iz Murske Sobote, zagotavlja, da je skrb odveč. “Gre zgolj za urejanje območja v skladu z zahtevami Agencije RS za okolje. Nove evropske direktive narekujejo gradnjo ločenega sistema za kanalizacijo in posebej meteorne vode. Po novem namreč deževnice ni dovoljeno odvajati v kanalizacijsko omrežje, ker velike količine vode preobremenjujejo čistilne naprave,” pojasnjuje sogovornik.

Iz žlebov v naselju se bodo meteorne vode stekale neposredno v Badaševico. Ravnič še dodaja, da so z namestitvijo sodobnih lovilcev peska in maščob poskrbeli, da v potok ne bodo spolzele tudi morebitne odplake, ki bi ga lahko onesnažile. Lovilce je treba redno pregledovati, čistiti in po potrebi zamenjati. Brez takšnega sodobnega sistema sploh ne bi dobili uporabnega dovoljenja, poudarja.

Dr. Gorazd Pretnar iz Zavoda za zdravstveno varstvo Koper je potrdil Ravničevo razlago. Po strokovnjakovih besedah je povsem običajno in zakonsko določeno, da je treba meteorne izpuste odvajati v najbližjo reko ali potok.

Paziti pa je treba, če bo v soseski tudi avtopralnica. “Teh odplak namreč ni dovoljeno spuščati v meteorno omrežje. Zaradi uporabe detergentov in morebitnega izlitja olja jih je nujno odvajati v kanalizacijsko omrežje,” opozarja Pretnar.

Vodja službe za razvoj in investicije v Komunali Koper Goran Štrancar pojasnjuje, da bodo še pred tehničnim pregledom novega stanovanjskega naselja pregledali celoten kanalizacijski sistem na tistem območju in preverili morebitne napake v priklopu na omrežje.

“Brez našega pozitivnega soglasja investitor ne bo mogel prositi za izdajo uporabnega dovoljenja,” dodaja sogovornik.

Soseska 15. maj

V Ulici 15. maja v Olmu so zgradili tri stanovanjske stolpiče, v katerih je 67 stanovanj. Prodajajo jih po 2250 do 2500 evrov na kvadratni meter (brez vštetega davka), odvisno od velikosti stanovanja. Za 30 odstotkov stanovanjskih enot so bodoči stanovalci - vsi so domačini - že plačali aro. Pod stavbami je garažna hiša, v okviru nove pozidave pa so svoje mesto dobile tudi manjše trgovine in poslovni lokali. Svoj prihod je že napovedal Mesni center Panvita. Soseska je zanimiva z ekološkega vidika, saj bodo zaradi izkoriščanja geotermalnih virov stroški samooskrbe z energijo precej nižji kot v drugih blokovskih naseljih. Tehnični pregled soseske bo v začetku aprila.

Črni priklopi na kanalizacijsko omrežje

V Komunali Koper so pred leti ugotovili od 150 do 200 primerov nezakonitega priklopa na občinsko kanalizacijsko omrežje. Zdaj se je ta številka znatno znižala. Letno se na črno priklopi le še manj kot dvajset lastnikov hiš. Miroslav Birsa, ki je v Komunali zadolžen za sektor kanalizacije, pravi, da ta problem ne zadeva novogradenj, temveč starejše objekte. “Pri iskanju kršiteljev se soočamo s težavami, kot je fizični dostop do parcele, in z dejstvom, da kanalizacijsko omrežje ni zgrajeno tako kot, denimo, vodovodno, kjer je možnost preverjanja prek števcev,” opisuje Birsa. Na območju MOK je pokritost s kanalizacijskimi priključki skoraj 73-odstotna. Na območjih z manj kot 50 prebivalci pa tudi v prihodnje ne bodo zgradili omrežja, temveč morajo stanovalci sami poskrbeti za ureditev malih komunalnih čistilnih naprav.

NATAŠA HLAJ