Zastoji se selijo v Izolo
Včeraj, natanko dva tedna pred uradnim odprtjem hitre ceste Koper-Izola, je Dars v predoru Markovec pripravil “dan odprtih vrat” za medije. Dokončanje projekta so označili za uspeh, čeprav so pogodbe za gradnjo podpisovali leta 2006 (za traso hitre ceste in objekte ob njej) ter 2009 (za predor).
ISTRA > Približno tri kilometre dolgo traso hitre ceste so gradili skoraj devet let. Po pričakovanjih se bodo zastoji, ki smo jih bili vajeni pred Žusterno, preselili na drugo stran predora, v Izolo oziroma na vrh Jagodja.
Italijani so avtocesto med Milanom in Neapljem, dolgo 759 kilometrov, pred pol stoletja zgradili eno leto hitreje kot mi predor Markovec. Skupaj s traso so v tem času zgradili tudi 38 predorov, 572 nadvozov ter 853 mostov, viaduktov in podobnih objektov.
V Darsu navajajo, da so zamudam botrovali revizijski zahtevki nesojenih graditeljev in stečaji izbranih gradbincev. Trije so zavlekli gradnjo trase hitre ceste (SCT, Kraški zidar, Primorje), dva gradnjo predora (CPM, avstrijski Alpine Bau).
Na to je včeraj opozoril tudi Franc Likar, odgovorni nadzornik iz DRI, družbe za upravljanje investicij, in poudaril, da jih je gradnja trase hitre ceste po zdaj znanih podatkih stala šest do sedem milijonov evrov manj od predvidenih 177 milijonov. Likar je prihranek pripisal predvsem dejstvu, da se je markovška kamenina izkazala za mehkejšo, kot so pričakovali. V teh dneh, ko pričakujejo uporabno in obratovalno dovoljenje, se ukvarjajo še s poplačilom nekaterih podizvajalcev. Nerešenih zadev, povezanih z aneksi, ki so jih sklepali z nekdanjimi gradbinci, pa naj ne bi več imeli.
Promet skozi predor bo stekel 5. junija zvečer z najvišjo dovoljeno hitrostjo 100 kilometrov na uro. Ker je dvocevni, ga bodo lahko uporabljali tudi v primeru prometnih nesreč, saj bodo zaprli samo eno cev. Ulrich Zorin, vodja službe za upravljanje s prometom in prometno varnostjo, je zagotovil, da gre “za zelo varen predor”. V njem so o uredili dve odstavni niši z daljšimi naletnimi mehovi in osem prečnikov. Razsvetljavo prilagajajo zunanji svetlobi. Prek ozvočenja bodo lahko dajali slišna navodila. Namestili so tudi 90 kamer. Nekatere imajo vlogo prometnih detektorjev. Na stropu so detektorji temperature za zaznavo morebitnih požarov. V tem primerih bi se predor, povezan s primorskim regijskim nadzornim centrom na Kozini, avtomatično zaprl.
Predor bi zaprli tudi, če bi prišlo do zastoja prometa pred njim, predvsem na izolski strani, na vrhu Jagodja, ali če bi pihala silovita burja, ki vpliva na prezračevalni sistem. Zorin pričakuje, da ga bodo zaradi najsodobnejše tehnologije zapirali redkeje kot predora Dekani in Kastelec. “Vozniki naj bodo pozorni na signalizacijo, na utripajoče luči ob zmanjšani hitrosti vožnje, še bolj pa na rdečo luč. Takrat bodo morali takoj ustaviti,” poudarja.
Zaradi novega predora so nadgradili nadzorni center na Kozini, kjer dela 10 nadzornikov. V prihodnje ga bodo še dodatno izboljšali, je navedel vodja nadzornega centra na Kozini Denis Grk. Nadeja se, da prometni zamaški ne bodo prav pogosto botrovali zaprtju predora. “Kako bo, bomo videli še to poletno sezono,” pravi.
MIRJANA CERIN
