Zatikanje letakov za brisalce avtomobilov je večinoma prepovedano
V večini slovenskih mestnih občin je zatikanje oglasnih letakov za vetrobranska stekla avtomobilov prepovedano. Slednje ni prepovedano v Kopru, Kranju in Velenju. Kršiteljem v Ljubljani pa grozi od sto do 2000 evrov kazni.
LJUBLJANA> Takšno oglaševanje na javnih površinah ni dovoljeno v Ljubljani, tisti, ki naletijo na tovrstno oglasno gradivo, pa lahko pošljejo prijavo inšpektoratu Mestne občine Ljubljana. Pojasnili so, da odlok za javne mestne površine velja od marca lani. Letos so uvedli 12 inšpekcijskih postopkov, nepravilnosti pa se ugotavljajo tako v rednih inšpekcijskih postopkih, kot tudi na prijavo občanov.
V primeru kršitev v Ljubljani je predpisana kazen v višini sto evrov za tistega, ki bi oglasni letak zataknil na vozilo, od 1200 do 2000 evrov pa je predpisana kazen za samostojne podjetnike in pravne osebe, pri čemer je odgovorna oseba pravne osebe kaznovana z dodatnim tisočakom.
V Mariboru je prav tako prepovedano trositi ali razdeljevati reklamni material na javnih površinah ali ga zatikati ali lepiti na avtomobile. Tam so zagrožene kazni med 600 in 2000 evri, medtem ko bi kršitelj, ki bi ga ujeli ob dejanju, plačal 200 evrov. Podobno je v Novi Gorici, še dvakrat več pa bi posameznik, ki bi zatikal letake, moral odšteti v Celju.
Na Ptuju medobčinska inšpekcija v Spodnjem Podravju redno izvaja nadzor nad nepravilnim zatikanjem letakov na avtomobile, ob tem pa pogosto prejema prijave lastnikov vozil, v Murski Soboti nadzor nad izvajanjem odloka vršijo pristojne inšpekcijske službe in služba komunalnega nadzora mestne občine. Kazni znašajo 250 evrov za posameznike ter 850 evrov za pravne osebe in samostojne podjetnike.
Ob tem je potrebno poudariti, da inšpekcije nadzor nedovoljenega oglaševanja lahko opravljajo zgolj na javnih površinah in na površinah, ki so v lasti občin. Oglaševanje in reklamiranje na način, ko se reklama, obvestilo ali sporočilo zatakne za brisalce avtomobila, se najpogosteje izvaja na parkiriščih trgovskih centrov, ki pa v večini primerov niso javne površine, zato občinski nadzorni organi nimajo pristojnosti za ukrepanje.
STA