Zavito v celofan

Istra
, posodobljeno:

Revizijsko poročilo za Pomorski muzej je vendarle doseglo prag javnosti. Zdaj je povsem jasno, da je direktorica Martina Gamboz z javnim denarjem ravnala vse prej kot gospodarno.

Revizijsko poročilo o pomorskem muzeju, ki je davkoplačevalce stalo najmanj 10.000 evrov,  ne vsebuje mnenja o morebitni nezakonitosti poslovanja muzeja, kar bolj kaže na  revizijo “v rokavicah” oziroma “ovito v celofan”
Revizijsko poročilo o pomorskem muzeju, ki je davkoplačevalce stalo najmanj 10.000 evrov, ne vsebuje mnenja o morebitni nezakonitosti poslovanja muzeja, kar bolj kaže na revizijo “v rokavicah” oziroma “ovito v celofan” Lea Kalc Furlanič

PIRAN > Revizorji ljubljanskega podjetja KPMG so namreč ugotovili vrsto nepravilnosti v poslovanju direktorice Martine Gamboz. Navajajo kar nekaj ugotovitev: da je direktorica drobila naročila za obnovitvena dela v solinarskem muzeju, kar nikakor ni pripomoglo h gospodarnosti, konkurenčnosti in transparentnosti javnega naročila.

Da je bil rok za oddajo ponudb za obnovo solinarskih hišk izjemno kratek (le dva dni), zakon o javnih naročilih pa določa daljši rok. Da muzej ni preverjal finančne in ekonomske sposobnosti ponudnikov. Da pri obnovi v solinah ni bilo strokovnega, projektantskega in geomehanskega nadzora. Da izvedba ni bila skladna s projektno dokumentacijo.

Da bi muzej z izvajalci moral sklepati pogodbe že od vrednosti 2000 evrov naprej, saj bi se s tem zavaroval za kakovostno in pravočasno izvedbo. Direktorica pa je v večini pisala le naročilnice. Da uslužbenec na delovnem mestu vodje solinarskega muzeja Uroš Hribar ni imel ustrezne strokovne izobrazbe kustosa za solinarsko dediščino. In revizorji so tudi našli primer nenamenske porabe denarja.

Ob vseh nepravilnostih je še najbolj zgovoren podatek, da je zaradi direktoričinega poslovanja s propadlim gradbenikom Robertom Hrobatom, sicer Hribarjevim prijateljem, obnova solinarske hiše stala še enkrat več (81.000 evrov), kot je bilo predvideno v predračunu. Direktorica je dela plačala vnaprej, a so Hrobatovi delavci zaradi neizplačanih plač delovišče zapustili in obnovo je tako morala predati in plačati novemu gradbeniku.

Kakor je razbrati iz poročila, se revizorji niso izrekli o morebitnih (ne)zakonitosti v zvezi z vsem tem ravnanjem. Kar bi najbrž lahko bistveno olajšalo okoliščine morebitne razrešitve Gambozove. Župan Peter Bossman je namreč po nezaupnici zaposlenih v muzeju vezal predlog za njeno razrešitev prav na izid revizije.

Prvi odzivi na poročilo so iz urada za družbene dejavnosti. Predstojnica Lada Tancer meni: “Revizija ugotavlja napake pri poslovanju muzeja in daje priporočila, vendar ne takih napak, ki bi bile v neskladju z zakonodajo.” Dodaja, da bosta poročilo preučila še muzejski svet in župan. Če ne bodo mogli sprejeti odločitve o razrešnici, bodo razpravo prenesli na občinski svet.

Sicer pa so poslovanje Gambozove pod drobnogled vzeli tudi kriminalisti.

LEA KALC FURLANIČ