Zdi se, da nekdo nekaj izpušča v kanale
Tudi prejšnjo noč Semedelčani, ki živijo v bližini Badaševice, niso mogli spati ob odprtih oknih. Neznosen smrad še kar vztraja na tem območju. “Cela hiša je smrdela, prav slabo nam je postalo,” težave opisuje stanovalka iz Pahorjeve ulice. Pridobili smo rezultate meritev ekološkega laboratorija z mobilno enoto in njihova priporočila.
KOPER > Dušan Žigon, operativni vodja za kemijo v ekološkem laboratoriju z mobilno enoto (ELME) Instituta Jožef Stefan, potrjuje, da so v nedeljo zjutraj na mostu nad Badaševico na Cesti na Markovec zaznali “rahel moteč vonj hlapov neznanih snovi.” Po njegovi oceni so vonjave verjetno mešanica različnih kemijskih spojin sulfidov, aminom in merkaptanov in podobnih dušikovih spojin.
“Vonj je težko opredeljiv, ker gre za mešanico vonjav, ki so običajne v gospodinjskih odplakah. Njihov nastanek je lahko povezan z gospodinjskimi odplakami, razkrajanjem organskih snovi ali celo uhajanjem plina,” meni Žigon. K temu pa je treba dodati, da na tem območju ni napeljan plinovod.
Dušan Žigon
operativni vodja ELME za kemijo
“Neznani povzročitelj z nepravilnim ali škodljivim delovanjem povzroča izpuste neznanih plinov ali hlapov v kanale, ki so namenjeni izključno odvajanju meteornih vod.”
Niso zaznali nevarnih plinov in kemikalij
Na terenu so opravili meritve zraka z različnimi instrumenti in detektorji ter odvzeli vzorce vode. Med drugim so krivca za neprijetne vonjave iskali s prenosnim plinskim kromatografom, detektorjem za nevarne pline in merilnikom prašnih delcev.
“Z instrumenti nismo zaznali prisotnosti nevarnih plinov: metana, ogljikovega monoksida, vodika, klora, amonijaka, ogljikovega dioksida, žveplovega dioksida, vodikovega sulfida ali hlapov organskih snovi v zraku v okolici reke Badaševice. Tudi merilnik nevarnih snovi ni zaznal hlapov kemikalij v zraku,” pojasnjuje Žigon.
Dodaja, da so pri vsebnosti hlapnih organskih snovi v zraku ugotovili normalne vrednosti za urbana naselja. Enako lahko zagotovijo za vsebnost prašnih delcev.
Žigon pravi, da je bila ob njihovem terenskem ogledu voda v kanalu Badaševice en kilometer pred izlivom v morje čista, brez madežev na površini in brez vonja. “Vzorčili smo jo na treh lokacijah in v mobilnem laboratoriju opravili meritve fizikalno kemijskih parametrov,” pojasnjuje.
Nujen pregled kanalizacijskih vodov
V času vzorčenja je v rečnem kanalu prevladala morska voda, ker je zaradi plimovanja morja prišlo do mešanja. Zato so bili tudi nizko ležeči iztoki meteornih kanalov že pod vodno gladino. Žigon ugotavlja, da v tem primeru neprijetnega vonja v okolju ni moč zaznati.
Kakšno je torej njegovo mnenje in kaj priporoča? “Ker so prebivalci upravičeni do bivanja v čistem okolju, bo potrebno poiskati izvor hlapnih snovi, ki se občasno sproščajo prek kanalizacijskega sistema. Neznani povzročitelj z nepravilnim ali škodljivim delovanjem povzroča izpuste neznanih plinov ali hlapov v kanale, ki so namenjeni izključno odvajanju meteornih vod,” meni Žigon.
Zaradi daljšega sušnega obdobja z visokimi temperaturami zraka je mogoče prišlo do žepov ali zastane vode in s tem gnitja in trohnenja organskih snovi v kanalih, še pravi. Vzdrževalcu kanalizacijskega sistema, Marjetici Koper, priporoča temeljito čiščenje, prezračenje in podroben pregled vodov kanalizacije, ki so speljani v reko Badaševico približno en kilometer pred izlivom v morje pri mostu Ceste na Markovec. V Marjetici zagotavljajo, da bodo to tudi storili.
“V primeru ponavljajočih onesnaženj zraka z neprijetnim vonjem naj se v reševanje problema vključi tudi Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano - enota Koper, ki bi vzorčila vodo ob pojavu onesnaženja,” še predlaga Žigon.
Okoljska inšpekcija je od prve prijave motečega smradu konec julija, opravila dva inšpekcijska nadzora. “Zaenkrat vira neprijetnih vonjav še nismo ugotovili, inšpekcijski nadzor pa še ni končan,” pojasnjuje Darija Dolenc.
