Železov oksid iz Luke Koper ni bil nevaren

KOPER> Konec marca je burja iz Luke Koper ponesla svetleči prah. Po podatkih Luke je veter med prekladanjem odpihal ostanke tovora s površine vreč, šlo pa naj bi za železov oksid. Kot so ocenili, je šlo za majhne količine, glede na varnostni list, ki je spremljal tovor, pa naj ne bi šlo za človeku ali okolju nevarno snov.

ZZV Koper opozarjal na nevarnost prahu

Nasprotno so menili v Zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV) Koper, kjer so od vsega začetka opozarjali na potencialne nevarnosti za zdravje, zlasti za bolnike z dihalnimi težavami. Koprska občina pa je za več dni uvedla stroge preventivne ukrepe zlasti za šole in vrtce ter kronične bolnike. Rezultati analize vzorcev, ki so jih nato odvzeli v koprskem zavodu, pa naj bi demantirali trditve Luke, saj je odvzet prah med drugim vseboval tudi magnezij, aluminij, kobalt in nikelj.

Veselko: Če se prah ne bi bleščal, ga nihče ne bi niti opazil

Analizo odvzetih vzorcev prahu je naročila tudi Luka Koper, ki je rezultate predstavila na današnji novinarski konferenci. Kot je uvodoma spomnil predsednik uprave Luke Gregor Veselko, v konkretnem primeru ni prišlo do nikakršne nesreče, ki bi sprožila varnostne mehanizme, ki veljajo za nesreče z nevarnimi snovmi.

Še več, “če se prah ne bi bleščal, ga nihče ne bi niti opazil,” je ugotovil Veselko, ki je takratno poročanje nekaterih medijev označil za gonjo, določene preventivne ukrepe pa za izraz panike.

90 odstotkov snovi je železov oksid

Analiza vzorca je po besedah predstavnika Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor Emila Žerjala pokazala, da je bilo vsaj 90 odstotkov snovi železovega oksida, med ostalimi, potencialno tudi nevarnimi snovmi, pa so zaznali tudi mangan in kobalt, niso pa zaznali živega srebra, kadmija, cinka ipd.

Zanemarljivo zdravstveno tveganje

Drugi predstavnik mariborskega ZZV Lovro Arnuš pa je ocenil, da je bilo tveganje za zdravje zanemarljivo. Pri tem bi železov oksid lahko na izpostavljenih mestih dražeče deloval na sluznico dihal, vendar zaradi kratkotrajne izpostavljenosti po njegovem mnenju ni resneje ogrožal zdravja. Prav tako je bilo glede na mejne vrednosti tudi tveganje, povezano s kancerogenimi snovmi, tako glede koncentracije kot glede izpostavljenosti ljudi, minimalno.

Zakaj je ZZV Koper izmeril višje vrednosti?

Glede razlik med vzorci, ki so jih dobili od koprskega zavoda, in vzorcem, ki je bil temelj za njihovo analizo, Žerjal opozarja, da je bilo pri vzorcih ZZV Koper zgolj iz dokumentacije mogoče razbrati, kje so bili vzeti. Sicer pa je bila razlika v vsebnosti policikličnih aromatskih ogljikovodikov med vzorci še zmeraj takšna, da je šlo z enako “koncentracijsko območje”.

Možna razlaga za nekoliko višje vrednosti v vzorcih, ki so jih dobili iz koprskega zavoda - v enem primeru so vzorec pobrali neposredno iz Luke, v drugem pa na koprskih ulicah - pa je po njegovem ta, da so k temu prispevale primesi drugih delcev, ki se v času kurilne sezone nalagajo na objekte.

STA